Navdušeni udeleženci izleta na Moravsko so uživali toplo sončno vreme in zanimive znamenitosti palač grofov Liechtenstein.

Slovenski inštitut na Dunaju v parlamentu

Jesenski program je Slovenski inštitut na Dunaju sicer pričel že 13.9. z večerom: „Kdo je bil Rudolf Perco? Od Rdečega Dunaja do NS-melagomanije““ s predstavitvijo osebe in arhitekta slovensko-italijanskega porekla Rudolfa Perco. Že nekaj dni navrh, 19.9., pa je bil znanstveno-publicističen višek, na katerem je bil Slovenski inštitut ob sodelovanju z drugimi akterji gost v dunasjkem parlamentu. Najnovejše delo koroškega rojaka in profiliranega zgodovinarja Walterja Lukana „Die Habsburger Monarchie und die Slowenen im 1. Weltkrieg“ – (Habsburška monarhija in Slovenci v prvi Svetovni vojni) je bilo v ospredju strokovne prireditve, na kateri sta sodelovala tudi prof. Arnold Suppan in prof. E. Bruckmüller.

Pod geslom „Koordinata Dunaj-Trst“ je bilo na sporedu vrsta zanimivih točk, ki obravnavajo zgodovinsko in umetnostno razsežnost v prvih destletjih 20. stoletja. Maks Fabiani in Fin de siècle, arhitekt Rudi Perco, Dunajska klasika, Schönberg in Trst ter predstavitev publikacije o Karstu in Novi Gorici. Koroško je bila prisotna s pisateljem Florijanom Lipušem in z Ziljskim večerom. Zanimive zgodovinske aspekte sta predstavila M. Rauchensteiner o 12. Soški bitki ter Feliks Bister o 100. obletnici Majniške deklaracije.

Spominska plošča Primus Trubar.

Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar skrbi za ohranjanje in aktualiziranje dediščine slovenske reformacije 16. Stoletja. Zato smo se z veseljem pridružili pobudi, da se prav v času praznovanja 500-letnice reformacije v Schwäbisch Hallu s spominskio ploščo obeleži kraj, kjer naj bi po novih historičnih raziskavaha bili leta 1550 natisnjeni prvi dve knjigi v slovenskem jeziku. Prve dve tiskani knjigi sta bili za Slovence epohalnega pomena, dejansko in simbolično. Že njuna naslova, Katekizem in Abecednik, govorita o tem, kaj sta Slovencem prinašala: novo krščansko samozavest in začetek novega kulturnega razvoja, temelječega na izobrazbi, knjižnem jeziku, nato, kasneje, pa oblikovanje nacionalno zavednega ljudstvo slovenskega jezika…. Spomin nanje naj nam bo opora, spodbuda in kažipot k ustvarjalnemu sodelovanju in solidarnosti tudi v sedanjosti in prihodnosti. Če kdaj, potrebujemo tako spodbudo in kažpopt danes vsi Evropejci.
Slovenski inštitut na Dunaju podpira kandidatke
in kandidate, ki so odločno za EU

Slovenščina kot materinski jezik na Dunaju

Za pripadnike avstrijskih narodnih skupin – poleg Slovencev živijo tukaj tudi Gradiščanski Hrvati, Slovaki, Čehi, Madžari in Roma – je vprašanje preživetja zelo tesno povezano z materinskim jezikom. Samo tako je razumljivo, da je zakorenitev materinščine v šolstvu odočilnega pomena. Tudi Slovenski inštitut podpira vsa prizadevanja, ki sledijo načelu „materinščina od otroškega vrteca do mature“. V tem smslu je bil septembra posvet priznanih eksperov tistih ustanov, ki so vključene v izobraževanje v materinščini. V ospredju razprave so bila položaj, izkušnje in pričakovanja glede slovenščine kot materinski jezik. Facit: Slovenščino treba še močneje zasidrati v izobraževalnem sistemu.

Leto 2018 je tudi za avstrisjke Slovenke in Slovence pomembno spominsko leto.

Zato je jasno , da se Slovenski institut zaveda tega in vključuje v svoj redni spored spomin na dogodke tako leto 1918 kot 1938. Obe letnici spominjata na odločilne dogodke znotraj in zunaj Republike Slovenije, saj so za prebivalstvo zapustile mnogo močnih sprememb, ki so v ospreju cele vrste prireditev pod naslovom “Zgodovinske zareze”. Z razpadom k&k monarhije, ustanovitve Republike Avstrije oz. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev” in s komaj 20 let pozenejšem “anšlusom” k NS-Nemčiji so se Koroški Slovenci znašii sredi občutnih in usodnih zarez. Medtem, ko so na eni strani pripadniki slovenske narodnosti morali na fronto, je na drugi strain prišlo do izselitve slovenskih družin in potem – kot konsekvenca – do organiziranega protinacističnega boja, ki so ga vodile partizanske čete na Koroškem. Prireditev dne 12.3.2018 – torej točno 80 let po 12 3. 1938 – je bial namenjena prikazu in raziskave dogodkov na Dunaju in na Koroškem in je vrhu tega začetek interdisciplinarno in obširno zasnovannega programa.

Uspešna prieditve v spomin Fabianiju.

Znamenito poslopje Uranije ob dunajskem kanalu blizu mestnega središča, zgrajena ob začetku 20. stoletja, je v teku enega leta kar drugič bilo prizorišče odlične prireditve v spomin arhtektu Maksu Fabianiju. Pomembna izobraževalna ustanova in mesto Dunaj sta prevzeli namestitev spominske plošče ob glavnem vhodu; pobudo pa je dal Slovenski inštitut na Dunaju, kateri se je pridružilo veleposlaništvo R Slovenije in SKICA. Predsednik Herbert Seher, mestni svetnik Michael Ludwig in veleposlanica Ksenija Škrilek so izrazili svoje zadovoljstvo ob tem dogodku in podčrtali vlogo slovenskih ustvarjalcev in znanstvenikov na Dunaju. V okviru celovečernega simpozija so priznani strokovnjaki podali tako sliko o Fabijaniju kot tudi pogled na obodbje njegovega ustvarjanja. Boris Podrecca, Damjan Prelovšek, Erwin Köstler in Tanja Prušnik so samo nekateri imena, ki so odlično prispevali k visoki ravni tega večera.

Ivan Cankar v novi Hiši Marije Pomočnice

27. marca je Slovenski inštitut na Dunaju skupaj z veleposlaništvom R Slovenije v Avstriji priredil v novo zgrajeni Haus der Bamrherzigkeit v 16. Dunajskem okraju spominski literarni večer, na katerem sta prevajalec Erwin Köstler in režiserka Nika Sommeregger prebrala več odlomkov iz Köstlerjevega nemškega prevoda Cankarjevega romana Hiše Marije Pomočnice. Predsednik inštituta Herbert Seher je poleg številnih obiskovalcev posebno pozdravil odlične goste veleposlanika Andreja Rahtena, drž. poslanko Nurten Yilmaz in direktorja hiše C. Gisingerja.