Slovenski bilingvalni vrtec na Dunaju

Slovenski inštitut na Dunaju

Želimo lep začetek novega in prijetnega letnega časa!


Dragi starši! Prijavite svoje otroke za otroški vrtec, dopolnilni slovenski pouk oz. pouk materinščine!

Portrait Lojze Dolinar

V okviru loka „hotspot“ so na vrsti zanimivi prispevki o glavnem mestu Koroške. Zelo nas veseli, da prav ob tej priložnosti čestitamo rojaku Lojzetu Dolinarju, ki je bil izvoljen za podžupana Celovca, mesto ki je vedno bilo dvojezično!
intervju Novice

Portrait Pavel Zdvoc

Naš rojak dr. Pavle Zdovc – dolgoletni član in podpornik Slovenskega inštituta – je prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižice v Ljubljani za leto 2020, ker je odločilno prispeval k nepretrganemu razvoju slovenistike na Dunajski Univerzi v dvajsetem stoletju. Čestitamo!

Portrait Drago Jančar

Drago Jančar, en najbolj znanih literatov prejel iz rok avstrijskega predsednika vd Bellen državno nagrado za evropsko literaturo.

Peter Handke prejel največje priznanje! Prejemniku Nobelovo literarne nagrade za 2019 iskreno čestitamo in se njemu tudi zahvaljujemo za njegovo prizadevanje v prid Koroške in slovenski narodnostni skupini.

Foto: Martin Kušej

S 1. septembrom 2019 je Martin Kušej nastopil intendanco Burgtheatra na Dunaju. Slovensko in nemško govoreči korošice in korošci čestitajo k odličnem imenovanju našega rojaka.

Foto: Tanja Prušnik

Tanja Prušnik je bila v jeseni preteklega leta izvoljena za predsednico dunajskega doma umetnikov. Tudi Slovenski inštitut čestita za odlično priznanje in se veseli nadaljnjih kooperacij.

lavdacija kulturni praznik

Foto: Olga Voglauer

Koroški Slovenci so zopet zastopani v avstrijskem parlamentu: Olga Voglauer, ki je doma v občini Bilčovs, je pri zadnjih volitvah bila izvoljena kot zastopnica Zelenih! Tudi dunajčani se zelo veselimo in ji želimo mnogo uspeha na političnem polju.

Koroški rojak in veliki pisatelj Florjan Lipuš je bil na Dunaju odlikovan z Veliko avstrijsko državno nagrado. Tudi Slovenski inštitut na Dunaju čestita!

Navdušeni udeleženci izleta na Moravsko so uživali toplo sončno vreme in zanimive znamenitosti palač grofov Liechtenstein.

Slovenski inštitut na Dunaju v parlamentu

Jesenski program je Slovenski inštitut na Dunaju sicer pričel že 13.9. z večerom: „Kdo je bil Rudolf Perco? Od Rdečega Dunaja do NS-melagomanije““ s predstavitvijo osebe in arhitekta slovensko-italijanskega porekla Rudolfa Perco. Že nekaj dni navrh, 19.9., pa je bil znanstveno-publicističen višek, na katerem je bil Slovenski inštitut ob sodelovanju z drugimi akterji gost v dunasjkem parlamentu. Najnovejše delo koroškega rojaka in profiliranega zgodovinarja Walterja Lukana „Die Habsburger Monarchie und die Slowenen im 1. Weltkrieg“ – (Habsburška monarhija in Slovenci v prvi Svetovni vojni) je bilo v ospredju strokovne prireditve, na kateri sta sodelovala tudi prof. Arnold Suppan in prof. E. Bruckmüller.

Pod geslom „Koordinata Dunaj-Trst“ je bilo na sporedu vrsta zanimivih točk, ki obravnavajo zgodovinsko in umetnostno razsežnost v prvih destletjih 20. stoletja. Maks Fabiani in Fin de siècle, arhitekt Rudi Perco, Dunajska klasika, Schönberg in Trst ter predstavitev publikacije o Karstu in Novi Gorici. Koroško je bila prisotna s pisateljem Florijanom Lipušem in z Ziljskim večerom. Zanimive zgodovinske aspekte sta predstavila M. Rauchensteiner o 12. Soški bitki ter Feliks Bister o 100. obletnici Majniške deklaracije.

Spominska plošča Primus Trubar.

Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar skrbi za ohranjanje in aktualiziranje dediščine slovenske reformacije 16. Stoletja. Zato smo se z veseljem pridružili pobudi, da se prav v času praznovanja 500-letnice reformacije v Schwäbisch Hallu s spominskio ploščo obeleži kraj, kjer naj bi po novih historičnih raziskavaha bili leta 1550 natisnjeni prvi dve knjigi v slovenskem jeziku. Prve dve tiskani knjigi sta bili za Slovence epohalnega pomena, dejansko in simbolično. Že njuna naslova, Katekizem in Abecednik, govorita o tem, kaj sta Slovencem prinašala: novo krščansko samozavest in začetek novega kulturnega razvoja, temelječega na izobrazbi, knjižnem jeziku, nato, kasneje, pa oblikovanje nacionalno zavednega ljudstvo slovenskega jezika…. Spomin nanje naj nam bo opora, spodbuda in kažipot k ustvarjalnemu sodelovanju in solidarnosti tudi v sedanjosti in prihodnosti. Če kdaj, potrebujemo tako spodbudo in kažpopt danes vsi Evropejci.
Slovenski inštitut na Dunaju podpira kandidatke
in kandidate, ki so odločno za EU

Letna težišča

/HOTSPOT:ROŽ; CELOVŠKO POLJE/!DIA_LOG?/CEZURE/

30 let Republika Slovenija

STOP COVID19

Podpiramo ukrepe zvezne vlade

100 let plebiscita: Avstrijska zvezna vlada krajša podporo za Slovenski inštitut na Dunaju za 50%! 😧
101 let po plebisicitu 1920 je bil 1.2.2021 objavljen Zvezni zakon o prispevku deželi Koroški za podporo slovensko govorečega prebivalstva tudi v slovenskem jeziku. Zelo se veselimo! 😀

Novo pri nas:


Nadregionalno, večjezično, omreženo: Literatura koroških Slovencev na prepihu.


Štiri priznani strokovnjaki: Erwin Köstler, Andreas Leben, Felix Kohl in Dominik Srienc so pripravili odlično inventuro o literarnem ustvarjanju koroških Slovencev.
Link: youtube


Koroška rojakinja Tanja Prušnik šteje kot predsednica Doma umetnikov na Dunaju med najpomemnejše osbnosti. S posebnim vodenjem – ki ga je ekskluzivno priredila za Slovenski inštitut – je predstavila aktualno razstavo umetnikov iz Slovenije in Avstrije pod naslovom „sosedski dialog“.
Link: youtube


Pomemben del v najnovejši avstrijski zgodovini je brezdvomno oboroženi boj Slovenk in Slovencev proti ns-režimu. Karel Gašper Prušnik opisuje boj koroških partizanov v okviru Osvobodilne fronte: njegova vnukinja Tanja Prušnik bere iz knjige „Gamsi na plazu“.
Link: youtube


Janko Oitzl: Spomini:“ Ko je moj ded Janko Oitzl leta 1967 napisal svoje spomine, se je ozrl na 90 let dolgo, doživetij polno življenje. Janko Oitzl je bil moški visoke aristokratske postave, ki se je zavedal svojega slovenskega izvora in je bil vedno zvest svojemu narodu…“ Stefan Pinter in Bojko Singer sta pripravila odličen življenjepis s prve polovice prejšnjega stoletja.
Link: youtube



30 let Republika Slovenija – uspešnica! S posnetkom „ Sonce in morje“ želimo čestitati državljanom v matični državi in na poseben način opozoriti na odlične ponudbe slovenskega turistične agencije za prosti čas in letovanje.
Link: youtube

Slovenski kulturni praznik: Z Dunaja v širši svet

„Res je, zelo smo veseli in ponosni, da obhajamo Slovenski kulturni praznik na Dunaju prav na tem mestu, Domu umetnikov, ob sodelovanju oseb z diplomatskega, ustvarjalnega in glasbenega področja. Ta današnji dogodek zagotovo ne bo ostal le med zidovi te priznane hiše. S pomočjo moderne tehnike bomo ta posnetek preko youtube kanala posredovali vsem, na Dunaju živečim rojakinjam in rojakom prav tako, kot Slovencem na Štajerskem, Koroškem, v Sloveniji in zamejstvu. Izredno se zahvaljujemo za doprinos vseh, gospi veleposlanici RS Ksenije Škrilec za uvodni pozdrav, predsednici hiše Tanji Prušnik za ekscelentno besedo o prazniku, skupini sonoma Maji in Sari Gregorič in v posebni meri pa Mihiju Dolinšku, ki skrbi za snemanje in videostream današnje proslave ter za brezhibno realizacijo našega online sporeda.“
Link: Kulturni praznik (youtube)

Jesenska sezona:
začetek s predavanjem:“Po sledeh mesta Celovec“

Kljub napovedani zaostritvi ukrepov v zvezi s pandemijo je bil napovedan sezonski začetek 15.9. z izredno zanimivem potovanju po zgodovini deželnega glavnega mesta Celovec z profesorjem na alpe-adria-univerzi v Celovcu Wernerjem Drobesch. Avtor, ki ga je predstavil predsednik IÖK Ernst Bruckmüller, je v posebni meri opozoril na dejstvo, da je Celovec vedno bilo mesto, v katerem živijo nemško- in slovensko govoreči občani in da je kulturni in politični razvoj Slovencev tesno povezan z mestom Celovec. Večer je izzvenel s prijetnim srečanjem z dunajskimi kolegico in kolegi predavatelja.

Stoletnica plebicita:
!Dia_log? Z novimi medijskimi sredstvi

Stoletnica koroškega plebiscita ni so le obhajali na Koroškem, marveč tudi na Dunaju! Slovenski inštitut se je odločil, da bo stoletnico obeležil s raznimi prireditvami pod simbolom !dia_log?. Prvi primer je bil večer s predstavitvijo dokumentacije „Slovenska beseda na Koroškem“ Mihe Dolinška, ki je ob tej priliki predstavil svoje ogromno delo kot filmski pionir med koroškimi Slovenci. V tretjem delu tega večera pa je bilo branje satire „Desti vinotok“, ki ga je napisal bivši član SI, Ferdinand Skuk. S to predstavitivjo dela Skuka, ki sta ga prebrala Veronika Lesjak in Herbert Seher, je bil povezan spomin tako na plebiscit kot pa tudi na pred kratkim umrlega prijatelja na Dunaju.

75 let osvoboditve in obnovitev demokracije v Avstriji

Posebno sodelovanje med Slovenskim inštutom in raznimi ustanovami v 18. okraju se je začelo 17. sept. , ko je Tanja Prušnik predstavila delo njenega starega očeta Karla Prušnika Gašperja, ki je pod naslovom Gamsi na plazu dokumentiral narodnoosvobilni boj partizanov na Koroškem. V kooperaciji z raznimi skupinami SPÖ Währing – ime staroslovanskega izvora - se je lepo število udeležencev spomnilo 75 letnici konec druge svetovne vojne, zlomu fašizma in ustanovitvi nove demokratične Avstrije. S tem v zvezi je domačin Herbert Bichl pripravil prolog v spomin na pripadnika oboroženega uporništva v okraju Hermana Klepella. Info

Lok predavanj o koroškem plebiscitu.


Info

Tribute to Podrecca: Častno članstvo

V okviru praznično oblikovane prireditvi je Slovenski inštitut na Dunaju imenoval mednarodno priznanega mestnega arhitekta Borisa Podrecca za častnega člana in mu prav ob tej priliki čestital k njegovi 80. letnici rojstva. Med uglednimi osebnosti so gratulirali veleposlanica RS K. Škrilec, mestna svetovalka za kulturo Kaup Hasler, predsednik Inštituta za avstrijske vede E. Bruckmüller, predsednica Doma umetnikov rojakinja T. Prušnik in predsednik H. Seher, ki je skupaj z veleposlanico RS izročil jubilantu častno listino. Slovenski inštitut je skupno z drugimi ustanovami ponovno podčrtal svojo vlogo kot povezovalni člen med dunajskimi Slovenci in kot most do razgibane dunajske družbe.

Slovenski kulturni praznik odlično uspel

Tudi letošnja praznična prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bil deležen velikega zanimanja s strani publike. Tokrat je ta praznik bil posvečen spominu na veliko in priljubljeno pisateljico z libuškega pulja, Milko Hartman, in to točno 118 let po njenem rojstvu 11.2.1902. Odlično pripravljen večer v obliki literano-glasbenega sporeda je odprl dunajski slovenski zbor, kateremu je sledilo zanimivo predavanje Verhnjak Pikalo o življenju in delovanju Milke Hartman. Poleg nagovora veleposlanice RS Ksenije Škrilec so se predstavili kitaristka Sara Gregoriš in solopevka Valentina Inzko s skrbno izbranimi pesmimi. Mnogoštevilna dunajska publika je bila navdušena.

Konec 1. Svetovne vojne in posledice

1918 je v določeni meri gotovo tudi rojstvo nacijonalne države. Na Koroškem – kot tudi v mnogo drugih regijah – je prišlo do oboroženim spopadom. Končno je 10. 10. 1920 odločilo ljudsko glasovanje o vprašanju, kateri državi pripadajo določene regije. Pri odločitvi za ali proti Avstriji oziroma Jugoslaviji je bila odločujočia nacijonalna - in politična usmerjenost, prav tako kot gospodarski in drugi argumenti. V vsakem slučaju so koroški Slovenci postali mednarodno-pravna manjšina. Koroški zgodovinar Teodor Domej je posredoval zanimiv in obširen pogled na dogajanje pred 100 leti; moderator Walter Lukan in zgodovinar Ernst Bruckmüller sta ga spremljala.

Evropa na Slovenskem inštitutu

Prepričani politiki in eksperti so zavzeto razpravljali na diskuzijski prireditvi tik pred volitvami v evropski parlament maja 2019. Bivša sodnica na evropskem sodišču slovenka Verica Trstenjak, koroški SPÖ-kandidat Harry Koller, profesor Georg Kremnitz in mag. Markus Bruckmüller kot mednarodni pravnik, so zelo jasno zavzeli stališče za EU.

Angelika Mlinar


Izvolitev rojakinje Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo v vladi Republike Slovenije velja kot zgovoren znak odločne zavzetosti za evropsko unijo in priznanje slovenski narodni skupnosti.




Obisk Liechtensteinovega muzeja

Slovenski inštitut je tudi letos vabil na že tradicijonalni jesenski izlet. Tokrat je peljala pot v severni del Nižje Avstrije v grad Wilfersdorf, kjer je bil ogled edinega muzeja družine Liechtenstien. Drugi del izleta je bil namenjen vinski pokušnji v Herrenbaumgarten, kjer je lep jesenski dan izzvenel v veseli družabnosti.

Dunaj je tudi danes še simbolično središče nekdanje monarhije habsburžanov,

na katerem južnem robu je srednjemorska metropola Trst. Tega dejstva se zavedajo tudi sodelavci Slovenskega inštituta, ki redno vabijo strokovnjake na predavanja o zgodovini, človeku in pomebnostih. Josef Wallner je predstavil svoje Tržaške zgodbe, slovenski tržačan David in njegov italijansko govoreči kolega Diego sta uspešno oblikovala ta izredno dobro obiskano in zanimivo prireditev.

Hotspot Spodnji Rož z Wolfgangom Petritschem

Visoka diplomacija se je zbrala ob predavanju rojaka Wolfganga Petritscha, ki je poročal o svojem poklicnem življenju in o svojih mladih letih v domači vasi Glinje. V tekočem semestru je v okviru težišča o posebnih omočjih na dvojezičnem ozemlju Spodnji Rož na vrsti. Visoki diplomat in rojak W. Petritsch iz Glinj je v izredno dobro obiskanem pogovoru s Štefanom Vospernikom poročal o svojem poklicnem delu kot zastopnik Avstrije, reprezentant UN in kot tajnik zveznega kanclerja B. Kreisky. Posebno se je Petritsch bavil z dogodki na Koroškem v 70. letih in se zelo odločno zavzel za pravno zaščito Slovensev in drugih manjšin.

Odločno in zavestno za materinščino!

„Pod okriljem Slovenskega inštituta na Dunaju so iniciaitve in društva, ki se prizadevajo za vzgojno – izobraževalnem dejavnost otrok in mladine v materinščini vabili na strokvni seminar pod naslovom „Slovenskost je naše bogastvo“. Mnogoštevilno skupino madih staršev, babic in dedov ter drugih zaintersiranih Slovenk in Slovencev sta z veseljem pozdravili in uvedli v celodnevno seminarsko delo glavni nositlejici prireditve Lidija Czvecsko-Voler (Slovenski institut) in Maja Monrue-Grabovšek (Modri zajec). Po uvodnih besedah strokovnjakov Tjaše Kos in Vladimira Wakounig se je v poročilih prisotnih interesnih skupin Slovenska inciativa Dunaj, bilingualni otroški vrtec „Metuljček-Schmetterling“, dopolnilni pouk in materinski pouk v slovenščini , zastopnika slovenskega veleposlaništva ter organiaztorja Slovenskega inštituta bilo ugotovljeno, kakšno je trenutno stanje, kateri so bodočni načrti ter kateri so izzivi in problemi posredovanja jezika in kulture.

Dunajski župan Ludwig sprejel župana Železne Kaple Franca J. Smrtnika

Ob 750. letnice imenovanja Železne Kaple v trg ter v okviru stalnice Hotspot „Podjuna-Železna Kapla“ je Slovenski inštitut povabil župana F. –J. Smrtnika na večerno prireditev, na kateri je Smrtnik predstavil svoje delovanje in občino. Ob tej priložnosti je dunajski župan M. Ludwig sprejel Smrtnika na kolegijalni pogovor v dunajsko mestno palačo.
(Foto): župana Ludwig in Smrtnik, žena Regina in zastopnika Slovenskega inštituta L. Karničar ter H. Seher.

Slovenščina kot materinski jezik na Dunaju

Za pripadnike avstrijskih narodnih skupin – poleg Slovencev živijo tukaj tudi Gradiščanski Hrvati, Slovaki, Čehi, Madžari in Roma – je vprašanje preživetja zelo tesno povezano z materinskim jezikom. Samo tako je razumljivo, da je zakorenitev materinščine v šolstvu odočilnega pomena. Tudi Slovenski inštitut podpira vsa prizadevanja, ki sledijo načelu „materinščina od otroškega vrteca do mature“. V tem smslu je bil septembra posvet priznanih eksperov tistih ustanov, ki so vključene v izobraževanje v materinščini. V ospredju razprave so bila položaj, izkušnje in pričakovanja glede slovenščine kot materinski jezik. Facit: Slovenščino treba še močneje zasidrati v izobraževalnem sistemu.

Leto 2018 je tudi za avstrisjke Slovenke in Slovence pomembno spominsko leto.

Zato je jasno , da se Slovenski institut zaveda tega in vključuje v svoj redni spored spomin na dogodke tako leto 1918 kot 1938. Obe letnici spominjata na odločilne dogodke znotraj in zunaj Republike Slovenije, saj so za prebivalstvo zapustile mnogo močnih sprememb, ki so v ospreju cele vrste prireditev pod naslovom “Zgodovinske zareze”. Z razpadom k&k monarhije, ustanovitve Republike Avstrije oz. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev” in s komaj 20 let pozenejšem “anšlusom” k NS-Nemčiji so se Koroški Slovenci znašii sredi občutnih in usodnih zarez. Medtem, ko so na eni strani pripadniki slovenske narodnosti morali na fronto, je na drugi strain prišlo do izselitve slovenskih družin in potem – kot konsekvenca – do organiziranega protinacističnega boja, ki so ga vodile partizanske čete na Koroškem. Prireditev dne 12.3.2018 – torej točno 80 let po 12 3. 1938 – je bial namenjena prikazu in raziskave dogodkov na Dunaju in na Koroškem in je vrhu tega začetek interdisciplinarno in obširno zasnovannega programa.

Uspešna prieditve v spomin Fabianiju.

Znamenito poslopje Uranije ob dunajskem kanalu blizu mestnega središča, zgrajena ob začetku 20. stoletja, je v teku enega leta kar drugič bilo prizorišče odlične prireditve v spomin arhtektu Maksu Fabianiju. Pomembna izobraževalna ustanova in mesto Dunaj sta prevzeli namestitev spominske plošče ob glavnem vhodu; pobudo pa je dal Slovenski inštitut na Dunaju, kateri se je pridružilo veleposlaništvo R Slovenije in SKICA. Predsednik Herbert Seher, mestni svetnik Michael Ludwig in veleposlanica Ksenija Škrilek so izrazili svoje zadovoljstvo ob tem dogodku in podčrtali vlogo slovenskih ustvarjalcev in znanstvenikov na Dunaju. V okviru celovečernega simpozija so priznani strokovnjaki podali tako sliko o Fabijaniju kot tudi pogled na obodbje njegovega ustvarjanja. Boris Podrecca, Damjan Prelovšek, Erwin Köstler in Tanja Prušnik so samo nekateri imena, ki so odlično prispevali k visoki ravni tega večera.

Ivan Cankar v novi Hiši Marije Pomočnice

27. marca je Slovenski inštitut na Dunaju skupaj z veleposlaništvom R Slovenije v Avstriji priredil v novo zgrajeni Haus der Bamrherzigkeit v 16. Dunajskem okraju spominski literarni večer, na katerem sta prevajalec Erwin Köstler in režiserka Nika Sommeregger prebrala več odlomkov iz Köstlerjevega nemškega prevoda Cankarjevega romana Hiše Marije Pomočnice. Predsednik inštituta Herbert Seher je poleg številnih obiskovalcev posebno pozdravil odlične goste veleposlanika Andreja Rahtena, drž. poslanko Nurten Yilmaz in direktorja hiše C. Gisingerja.