Lepo število dunajčanov se je zbralo na predstavitvi Zilje, kjer nas sta povabili Hanca Buch in Uši Sereinig na potovanje po tej lepi dolini in to v spremjstvu odličnih pesmi iz grl kvinteta Oisternig. Izredno lep večer je izzvenel v prijetnem druženju, prijateljskih pogovorih in z odlično ziljsko mavžno.

Ob 500-letnici reformacije in P. Trubarja

Tudi za Slovence je reformacija bila odločilnega pomena, katerega se spominja tudi Slovenski inštitut na Dunaju: V okviru tematskega težišča so na sporedu predavanja o dejavnosti Primoža Trubarja ter drugih osebnosti in o vplivu oz. posledicah za Slovence. V prvem polletju izstopata dve zanimivi prireditvi, kot na primer ogled razstave „Brennen für den Glauben“ - reformacija na Dunaju – ter sodelovanje na simpoziju o vplivu reformacije na jugo-zahodnem področju današnje Nemčije. V tej zvezi je Primož Trubar, ki je deloval na omenjenm ozemlju, dal tiskati v Schwäbisch Hallu prve knjige v slovenščini. Ob navzočnosti uglednih gostov je bila na hiši nekdanje tiskarne odkrita spominska plošča; predsednik inštituta Herbert Seher pa je ob tej priložnosti imel slavnostni govor.

Izi Stern vabil v Augarten Pozellanmanufakturo

Izidor Stern, umetniški slikar, rojen v občini Železna Kapla, živi in dela že več deseletji na Dunaju, nas je septembra povabil na obisk in ogled njegovega delovnega mesta v ličnem parku Augarten v 2. okraju. Tam je predstavil svoje vsakdanjo delo, nas seznail z zgodovinskim ozadjem te svetovno znane tvrdke in posredoval tudi „skrivnosti“ zahtevnega dela kot slikar. Lepo število prijateljev Slovenskega inštituta so z velikim zanimanjme sledili vodstvu po podjetju izdelkov najdražjega avstrijskega porcelana.

Literatura na Slovenskem inštitutu: 40 let revije LOG

Revija LOG je bila ustanovljena leta 1978 z namenom, literarna besedila ne samo prikazati iz vidika avtorjev in njih gledanj. Posebno pozornost je bila namenjena prvim objavljenjim besedil nemško govorečih iz različnih narodov in kultur. V posebni meri so bili prisotni tudi slovenski pesniki in pisatelji kot Edvard Kocbek, Boris Pahor, Dane Zajc, Valentin Polanšek, Fabjan Hafner in Janko Ferk.

Večer soi med drugimi oblikovali

Prof. Lev Detela, roj. 1939 v Mariboru, od leta 1960 žvi v Avstriji, lirik, prozaist, dramatik in prevajalec, nad 50 publikacij v več jezikih, soustanovitelj in izdajatelj revije LOG
Prof. Herbert Kuhner, roj. 1935 na Dunaju, po pobegu s svojo materjo leta 1938 pred brutalnim NS-režimom doraščal v ZDA, pisatelj, prevajalec in glasbenik
Mojca Gätz, prevajalka in pisateljica, Dunaj

Podjuna gost na Slovenskem inštitutu

Podjuni je posvečen niz jesenskih prireditev, kjer imajo na eni strani Dunajčani priložnost za spoznavanje posebnih aspektov te vzhodne koroške dvojezične doline, na drugi strani pa se nudi zastopnikom iz teh regij, da tolmačijo težnje in zahteve tudi drugim, kot v tem primeru Dunajčanom in zastopnikom javnih ustanov. To so storili na primer Izidor Stern, ki je že destletja uspešno zaposljen pri Augarten Pozellan, Feliks Kucher, Velikovčan s predstavitvijo zanimive družinske kronike in končno F.J. Smrtnik, ki je predstavil poitko in življenje najjužnejše podjunske občine. Poleg zanimivih predavanj in pričevanj, katerim je dunajska publika z zanimanjem sledila, pa je bilo dosti prostora in časa za prijateljsko srečanje ob odličem vzdušju.

Kot že stara slovenska navada se marsikateri

obiskovalec odličnih prireditev instituta pridruži uživanju žlahtne kapljice – seveda slovensko vino - kot v tem primeru, ko je po prireditvi sledil odličen bife z dobrotami iz Ziljske doline. Tako je Slovenski institut tudi kraj srečanj in prijetnih pogovorov v domačem vzdušju.

„Hot spot“ – tako se glasi prireditveni

lok Slovenskega instituta, v katerem so v ospredju aktualni dogodki in položaj v dvo- ali večjezičnih pokrajinah. V tekoč i delovni dobi je težišče na Zilji, ene izmed treh dvojezičnih dolin na Koroškem, ki tako zgodovinsko kot tudi kulturno – posebno pa jezikovno – slovi po svoji značlnosti. Prva tozadevna prireditev je bil ogled razstave slikarja Antona Koliga, ki je eden od ustanoviterjev tkzv. “Nötscher Kreis”. Številni udeleženci tega umetnostnega obiska v Leopold muzeju – ki ga je vodila maga. Nadja Lampichler so bili navdušeni nad odličnim delom Koliga, posebno pa skupina žensk, ki se je ustavila ob sliki ziljanke.

Tudi letos so se dunajske/i Slovenke in Slovenci zbrali na Prešernovi proslavi,

s katero že tradicijonalno počastijo osrednji Slovenski kultruni praznik. V sodelovanju so kar trijieustanove pripravile ta večer: Klub sššD, Slovenska iniciativa in Slovenski inštitut, na katerem so nastopali pevski zbor, instrumentalni duo in Hanzi Gabriel, ki je skrbel za sproščeno vzdušje, ko je zaigral nekaj domačih melodij, med drugim tudi “Rož, Podjuna, Zilja”.

Slovenski inštitut na Dunaju

Na ustanovnem zboru je bil za predsednika Upravnega odbora izvoljen dipl.-ped. Herbert Seher, podpredsednika sta postala prof. dr. Ludwik Karničar in prof. dr. Marko Jesenšek, poslovodja je dr. Vincenc Rajšp, njegova namestnica mag. Lidija Czwecsko Voler, blagajnik Hanzi Oman. Slovenski inštitut na Dunaju ima tudi strokovni sosvet in finančni nadzor. Slovenski inštitut na Dunaju je društvo, ki skrbi za srečevanja Slovencev in drugih somišljenikov na Dunaju. Prizadeva si za medkulturni dialog, spodbuja strokovno in znanstveno razpravljanje v stičnem slovensko-nemškem prostoru, pri tem pa tem upošteva želje ter potrebe svojih članov in značilnosti okolja, v katerem deluje. Izhaja iz tradicije slovenističnega delovanja na Dunaju, predvsem pa si prizadeva nadaljevati delo bivšega Slovenskega znanstvenega inštituta, Platforme za prisotnost Slovencev na Dunaju in Dunajskega krožka. Slovenski inštitut na Dunaju bo prepoznaven po razpravah in raziskavah aktualnih vprašanj s področja znanosti, kulture in sodobnega družbenega življenja, pri tem pa bo ves čas poudarjal identiteto in zgodovino Slovencev.

Slovenistika na dunajski univerzi: Protest (link)