Nužej Tolmaier, zlata duša organiziranega kulturnega delovanja na Koroškem, dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze v Celovcu je prejel Tischlerjevo nagrado. Radišanu, ki te dni praznuje 80. letnico, čestitajo prijateljice in prijatelji iz Dunaja!

Hans Gabriel 1940 – 2021 †

Pred nekaj tedni je Hanzi Gabriel, glasbenik, pevec, zvorovodja in ustanovitelj slovenskega tamburaškega ansambla FERMATA obhajal svoj 80. rojstni dan. Prijatelji in odborniki Slovenskega inštituta na Dunaju so jubilantu ob tej priložnosti čestitali, ki je dolga leta bil tudi zaslužni član ansambla dunajske Volksoper.
Besede slovesa

Konec junija se je veleposlanica Republike Slovenije, mag.a Ksenija Škrilec, po poteku službene dobe, poslovila. Slovenski inštitut na Dunaju se v imenu vseh slovenskih inštitucij iskreno zahvaljuje za odlično in konstruktivno sodelovanje. Posebno koroški Slovenci smo v osebi veleposlanice Škrilec – ki je pripadnica madžarske narodne skpunosti v Sloveniji - vedno bili deležni pozornosti in razumevanja.

Komentar (Novice)

Slovenski inštitut online

Odborniki Slovenskega inštituta na Dunaju in vrtnarice Slovenskega dvojezičnega vrtca na Dunaju želijo prijetne praznike in srečno novo leto 2021

Mednarodno priznani mestni arhitekt Boris Podrecca je bil imenovan za prvega častnega člana Slovenskega inštituta ne Dunaju

Poslanka Olga Voglauer:

„Plebiscit ni praznik!“

Ob 100 letnici plebiscita „Škandalozni, protizakoniti sklep“ Sklep glede dvojezičnega pouka v Grabštanju

Erwin Köstler,

en najbolj priznanih in odlikovanih prevajalcev slovenske literature – posebno Ivana Cankarja – je prejel nagrad, imenovano po koroškem pisatelju Fabjanu Hafnerju. Vestnemu sodelavcu in podporniku Slovenskega inštituta na Dunaju iskreno čestitamo!

Pozdravljeni v novem letu 2021!

Si želite več priznanja?
Že nekaj let si strokovnjaki in prijatelji Slovenskega inštitua na Dunaju prizadevajo, da bi Vam nudili kar se da obsežen in zanimiv prireditvini program. Zavedamo se, da je vsaka uspešna prireditev odvisna od priljubljenosti, številnega obiska, idejne podpore in pozitivnega odmeva. Žal pa javna gmotna sredstva ne zadoščajo, da bi svoje delo lahko nundili tudi v novem letu opravljali vsaj tako privlačno in zanesljivo kot doslej. Zato smo še v večji meri odvisni od Vaših trajnih simpatij in finančne podpore.
Podpirajte nas pri posredovanju slovenskih kulturnih, znanstvenih in družbeno relevantnih stališč, da ostanemo še naprej ena od žarišč trajnostnega sodelovanja z avstrijskimi üartnerji ter platforma mednarodnih srečanj in stikov.

Hvala, ker nas podpirate/ Izrekamo Vam najboljše želje za leto 2021!
Slovenski inštitut na Dunaju!

Pred občnim zborom

Slovenski inštitut na Dunaju se pripravlja na redni občni zbor, ki bo 16.1. ob 16.00 uri. V smislu društ­venih pravil so potrebne nove volitve odbora, sosveta in pregledni­kov. Pred pogledom na predlog za novo sestavo predsedstva bi se rad zahvalil za sodelovanje in podporo s strani oseb, ki so vestno vršili dolžnosti v okviru društvenega delovanja:

Mag.a Lidija Voler Czwecsko, ki je zasigurala redno in skrbno obveš­čanje preko elektronske in rumene pošte; kot „dobra duša v ozadju“

Hanzi Oman, ki je kot blagajničar skrbno vodil finance in stal ob strani predsedniku pri strogih obračunih z avstrijskimi in slovenskimi uradnimi inštitucijami

Predsednik sosveta in podpredsednik odbora univ. prof,. dr., Ludvik Karničar, ki je odgovarjal za vsebinsko-programsko rdečo nit;

Dr. Vinko Rajšp, ki je kot živa vez med Ljubljano, Štajersko in Dunajem skrbel za izmenjavo in vključevanje strokovnega kadra z zgodovinskega področja ter drugih pomemnih osebnostih iz matične države

Preglednika mag. Hanca Buch in mag. Gabrijel Wutti

V krog zvestih somišljenikov in sodelavcev pa spadajo tudi dr. Feliks Bister, DI Tanja Prušnik, dr. Veronika Sommeregger, dr. Erwin Köstler in prof. Lev Detela in drugi

Po občnem zboru

Predsednik: dipl.-paed. Herbert Seher
podpredsednicI: Mag. Lidija Voler in Mag. Hanca Buch
Poslodvodja: dr. Vinko Rajšp
Blagajnik: DI Kristijan Ogris
Član predsedstva:
Mag. Luka Ručigaj
Za predsednico Sosveta predlagamo Univ. Doc. Dr. Tamaro Griesser-Pečar, dosedanji predsednik Ludvik Karničar bi prevzel mesto njenga zastopnika.
Preglednika računov:
Hanzi Oman in Mag. Gabrijel Wutti

Lepo število dunajčanov se je zbralo na predstavitvi Zilje, kjer nas sta povabili Hanca Buch in Uši Sereinig na potovanje po tej lepi dolini in to v spremjstvu odličnih pesmi iz grl kvinteta Oisternig. Izredno lep večer je izzvenel v prijetnem druženju, prijateljskih pogovorih in z odlično ziljsko mavžno.

Ob 500-letnici reformacije in P. Trubarja

Tudi za Slovence je reformacija bila odločilnega pomena, katerega se spominja tudi Slovenski inštitut na Dunaju: V okviru tematskega težišča so na sporedu predavanja o dejavnosti Primoža Trubarja ter drugih osebnosti in o vplivu oz. posledicah za Slovence. V prvem polletju izstopata dve zanimivi prireditvi, kot na primer ogled razstave „Brennen für den Glauben“ - reformacija na Dunaju – ter sodelovanje na simpoziju o vplivu reformacije na jugo-zahodnem področju današnje Nemčije. V tej zvezi je Primož Trubar, ki je deloval na omenjenm ozemlju, dal tiskati v Schwäbisch Hallu prve knjige v slovenščini. Ob navzočnosti uglednih gostov je bila na hiši nekdanje tiskarne odkrita spominska plošča; predsednik inštituta Herbert Seher pa je ob tej priložnosti imel slavnostni govor.

Kdo smo?

Članice/člani odobora

Predsednik: Herbert Seher, dipl. ped.
Namestnika: Dr. Stefan Vospernik in Terezija Krušic Sahiner
Blagajnik: DI Chrstian Ogris
Poslovodja: Dr. Vincenc RajŠp
Odbornik: Luka Ručigaj, MA
Predsednica Sosveta: Dr. Tamara Griesser Pečar

Naše delo podpirajo:

„Manjšine in narodne skupnosti v velemestih“

se glasi osrednja tematika za leto 2023. V tem sklopu je Slovenski inštitut organiziral zanimivo razpravo po spletu z strokovnjaki/strokovnjakinjami iz Prage, Bratislave, Gradca in Dunaja z namenom, da se bolje spoznavajo in da si pomagajo s primeri dobre prakse iz svojega dela.

100 let Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju

40 let ARGE dunajskih narodnih skupin

Praznično prireditev ob 40.letnici delovne skupnosti dunajskih narodnih skupnostih v Češkem centru je otvoril zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. To je gotovo tudi veliko priznanje najvažnejši ustanovi narodnih skupnostih na Dunaju, kar je potrdil tudi nastop raznih kulturnih in folklornih skupin na Dunaju.

Odlična predstavitev avtorja Josef Wallner, ki redno izdaja odlične in znanimive publikacije o znanmenith pokrajinah in krajih Srednje Evrope, je tudi tokrat bil zaključek letnega sporeda inštituta. Predavanje o zgodovini in zgodbah o termah na južni strani Alp je zaključilo prijetno druženje ob žlahtni slovenski kapljici.

Korona: In kaj delamo? Streaming!

…..in seveda nadaljujemo s svojim sporedom! Tudi, če ima pandemija svoje senčne strani, nam le-ta posreduje tudi nove in pozitivne aspekte: moderna tehnologija odpira nam okna v širši svet. Za nas pa to pomeni: planiranje sporeda, iskanje avtorjev in tematskih vsebin, pripravljanje nastopov, predavanj in prezentacij, snemanje, obdelava in oddaja po spletu, Youtube ali zoom….zaposlitev filmarja in tima, tehnične naprave in ekspertise. In tako se spremenijo predavalnice, pisarne in razstavljišča v delavnice, labore in filmske kulise. Na primer….

Hotspot Celovec – Celovško polje

Znanstvenik, raziskovalec in pesnik dr. Bojan Schnabl je nadaljeval s svojim prispevkom o Celovškem polju stalnico hotspot, kjer je opozoril na zgodovinsko ozadje in razvoj tega nekoč strnjenega dvojezičnega ozemlja vzhodno od koroške metropole. Predavateljeve družinske korenine izvirajo prav s tega ozemlja, ki ga je publiki posredoval kritično in zelo jedrnato obdelano.

20.10.

Tudi prireditev ob 100 letnici plebiscita na Koroškem je bila v znamenju pandemije. Ob upoštevanju COVID-19 predpisov smo uvedli absolutno novost pri naših prireditvah: Pod vodstvom profija za dokumentarni film Mihe Dolinška je bil posnet celoten večerni spored in je tako na razpolago vsem interesentom. Vse eno, ali ste bili navzoči ali zadržani: tako imate možnost za spoznanje ali pa ponovitev https://youtu.be/C524sbnumw8 report

Celovec

Hotspot imenujemo že tradicijonalno konstanto v sporedu Slovenskega inštituta: Po Spodnjem Rožu (Borovlje in okolica) smo začeli s predstavitvijo Celovške kotline kot primer za jezikovno, socialno in kulturno spremembo v neposrednji bližini glavnega mesta Koroške. Moderacijo na tej prireditvi je prevzel Beljačan in na Dunaju živeči teolog Karl Schwarz, ki je posebno izpostavil zgodovinsko - in na športnem področju še vedno živo – pogojeno raznolikost v družbenem in političnem življenju obeh mest.

Knight

Robert Knight, ki ga lahko štejemo med najuglednejše sodobne zgodovinarje, je na Diplomatski Akademiji predstavil svojo zdaj v nemščino prevedeno knjigo „ Avstrijska asimilacijska politika po letu 1945 in koroški Slovenci“. V svoji študiji je britanski državljan Knight zelo kritično nakazal protimanjšinsko politko Avstrije , tudi glede koroških Slovencev. Medanrodno priznanega znanstvenika sta predstavila direktor E. Brix in veleposlanica R Slovenije K.Škrilec.

Kulturni praznik za Dunajčane

Slovesno obhajanje kulturnega praznika, ki ga prirerajo Slovenski inštitut, Slovenska iniciativa in Klub slovenskih študentov je postala že prava tradicija tudi za srečanje prijateljev in znancev, nekateri prihajajo prav v ta namen celo s Koroške. Tako nudi posebna prireditev s kulturnim in umetnostnim programom tudi možnost za druženje in kramljanje; zraven spada seveda tudi skupna pesem – izven programa.

Podrecca

Med mnogoštevilno publiko – mnogo interesentov so prireditlji morali zavrniti – so se poleg številnih obiskovalcev in prijateljev uvrstili soproga jubilanta, Gisa, ki stoji že dolga leta Borisu ob strani in cela vrsta uglednih gostov. Mednarodno diplomacijo so zastopali K. Škrilec, W. Petritsch in A. Kraut; mesto Dunaj pa je v zastopstvu župana Ludwiga predstavila svetnica Kaup Hasler.

Šmarnice 2020

Majniške šmarnice med dunajskimi verniki niso tradicija, čeprav rojaki tu in onstran Karavank dobro poznajo to staro versko in kulturno navado. Slovenski inštitut na Duanju je spomnil na to tradiicjo in vabil na šmarnice v cerkev slovenske župnije, kjer so sodelovali domačini z molitvami in z glasbenimi prispevki, ki jih je prispevala rojakinja Veronika Lesjak.

Slovensko veleposlaništvo povezuje

Veleposlanica R Slovenije Ksenija Škrilec že nekaj let vrši zelo pomembno in simpatično vlogo povezovanja med Slovenci in organizacijami na Dunaju. Srečanja v rezidenci meseca maja so se udeležili tudi Natalja Pinter (Slovenska iniciativa), Marjan Pipp (CAN), N. Urban (Klub slov. štud.) in Herbert Seher (Slov. inštitut)

Karel Smolle o svojem delovanju

Rojak Karel Smolle šteje med najbolj vidne osebnosti ki zastopajo slovensko narodno skpnost na Dunaju je na posebnem večeru poročal o svojem poklicnem, kulturnem in političnem delovanju, pri čemer je bilo vprašanje Knafljove ustanove v središču zanimive razprave. Večer je moderiral Feliks Bister.

Predsednica sosveta Slovenskega inštituta o škofu Rožmanu.

Mednarodno priznana zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar, ki je tudi predsednica sosveta Slovenskega inštiuta na Dunaju je v izčrpnem in stvarnem gradivom nakazala življenjsko pot Rožmana od kraja svojega rojstva v Dolinčicah pri Bistrici v Podjuni preko Celovca, Ljubljane, Cleveland v ZDA in do svoje zadnje postaje v ljubljanjski stolnici. V oispredju biografskega opisa pa je bilo obdobje pred in po drugi svetovni vojni – seveda pa je dobršen del predavanja bil namenjen usodnimi dogodki v času fasižma in sodelovanje z domobranci.

Slovenski inštitut se dostojno zahvali za doprinos k slovenskem Dunaju:

Lev Detela in Ingeborg Neipp

Pod naslovom „Naš Dunaj – Unser Wien“ se je Slovenski inštitut s slavnosnto prireditvijo zahvalil dvema osebnostima, ki sta tesno povezana s slovenskim Dunajem: Ingeborg Neipp, ki že več kot pol stoletja spremlja kulturno in versko življenje dunajskih rojakov, v posebni meri pa kot vestna podpornica in obiskovalka slovenskih prireditev. Druga osebnost, ki je bila v ospredju tega večera, Lev Detela, pa je že prava inštitucija dunajskega in avstrijskega literarnega in kulturnega življenja, posebna zasluga Detele pa gre kot sodelavec in herold delovanja Slovenskega inštituta s svojimi poročili za tisk in radijske oddaje.

Koroška ima slovenskega škofa

Znani in priljubljeni koroški slovenski duhovnik Jože Marketz bo februarja prevzel krško-celovško škofijo kot njen 66. Škof.
V Vatikanu so papeževo odločitev objavili 3. Decembra, glas o njej pa se je razširil že prej.
Avstrijska vlada k imenovanju ni imela pripomb, do kateriih ima pravico po konkordatu. Posvetitev novega škofa bon a prihodnjo svečnico v celovški stolnici.
Tudi Slovenski inšitut se veseli imenovanja rojaka za škofa in se veseli snidenja in pogovora na Dunaju, kjer je Marketz zaključil svoj študij z dizertacijo.

Na občnem zboru Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju,

na katerem je v imenu Slovenskega inštituta Herbert Seher zaželel novoizvoljenim članom obilo uspeha v prihodnjem letu, se je predstavil tudi klubski mešani pevski zbor.

Predsednica Ana Grilc, 1. vrsta, desno

Slovenski kulturni praznik s Cvetko Lipuš

Vsakoletni Slovenski kulturni praznik na Dunaju, ki ga redno pripravlja Slovenski inštitut je tudi letos bil zelo prazničen in toplo sprejet. V središču pozornisti je tega literarno – glasbenega večera, ki ga je moderiral FJ Bister – je bila znana pesnica Cvetka Lipuš - hči najbolj znanega koroško-slovenskega pisatelja Florjana Lipuša. Delo in življenje avtorice, ki je brala iz svojih del in izvira iz Podjune – kateri je namenjen tud niz prireditev „hotspot“ - je podal znani slovenski literarni kritik Vid Sagadin. Predstavitvi nojnevejšega dela Cvetke Lipuš „ Kaj smo ko smo“ je sledil glasbeni koncert Sare Gregorič, ki je glavni del sporeda zaključila z lastnimi skladbami in popeljala obiskovalce prireditve na druženje v prijetnem krogu.

Dunajčani na obisku v Pavlovi hiši

Avstrijski slovenci živijo predvsem na Koroškem, na Dunaju in na Štajerskem. Čeprav so tudi avstrijsko-štajerski Slovenci omenjeni v členu 7 Avstrijske državne pogodbe, je le-ta skupnost dolgo časa bila pozabljena in zanemarjena, tako dolgo, ko so slovenke in slovenci v okolici Radgone začeli z organiziranim kulturno-političnim delovanjem. Inicijativna skupina še zavednih posameznikov so pod streho Pavlove hiše začeli obnavljati prostore, urediti vse administracijske zadeve in polagoma pripravljati pevske in literarne prireditve. Največje zasluge za uspešen in zanimiv spored gredo predsednici Suzani Weitlaner, Branku Lenartu in Heinrichu Pfandlu. Skupaj z ožjimi odborniki in prijatelji Slovenskega inštituta je po delovni seji bil ogled razstave „Štajer-mark 1890 – 1920“ ob spremljavi profesorja Heinricha Pfandla.

Izi Stern vabil v Augarten Pozellanmanufakturo

Izidor Stern, umetniški slikar, rojen v občini Železna Kapla, živi in dela že več deseletji na Dunaju, nas je septembra povabil na obisk in ogled njegovega delovnega mesta v ličnem parku Augarten v 2. okraju. Tam je predstavil svoje vsakdanjo delo, nas seznail z zgodovinskim ozadjem te svetovno znane tvrdke in posredoval tudi „skrivnosti“ zahtevnega dela kot slikar. Lepo število prijateljev Slovenskega inštituta so z velikim zanimanjme sledili vodstvu po podjetju izdelkov najdražjega avstrijskega porcelana.

Literatura na Slovenskem inštitutu: 40 let revije LOG

Revija LOG je bila ustanovljena leta 1978 z namenom, literarna besedila ne samo prikazati iz vidika avtorjev in njih gledanj. Posebno pozornost je bila namenjena prvim objavljenjim besedil nemško govorečih iz različnih narodov in kultur. V posebni meri so bili prisotni tudi slovenski pesniki in pisatelji kot Edvard Kocbek, Boris Pahor, Dane Zajc, Valentin Polanšek, Fabjan Hafner in Janko Ferk.

Večer soi med drugimi oblikovali

Prof. Lev Detela, roj. 1939 v Mariboru, od leta 1960 žvi v Avstriji, lirik, prozaist, dramatik in prevajalec, nad 50 publikacij v več jezikih, soustanovitelj in izdajatelj revije LOG
Prof. Herbert Kuhner, roj. 1935 na Dunaju, po pobegu s svojo materjo leta 1938 pred brutalnim NS-režimom doraščal v ZDA, pisatelj, prevajalec in glasbenik
Mojca Gätz, prevajalka in pisateljica, Dunaj

Podjuna gost na Slovenskem inštitutu

Podjuni je posvečen niz jesenskih prireditev, kjer imajo na eni strani Dunajčani priložnost za spoznavanje posebnih aspektov te vzhodne koroške dvojezične doline, na drugi strani pa se nudi zastopnikom iz teh regij, da tolmačijo težnje in zahteve tudi drugim, kot v tem primeru Dunajčanom in zastopnikom javnih ustanov. To so storili na primer Izidor Stern, ki je že destletja uspešno zaposljen pri Augarten Pozellan, Feliks Kucher, Velikovčan s predstavitvijo zanimive družinske kronike in končno F.J. Smrtnik, ki je predstavil poitko in življenje najjužnejše podjunske občine. Poleg zanimivih predavanj in pričevanj, katerim je dunajska publika z zanimanjem sledila, pa je bilo dosti prostora in časa za prijateljsko srečanje ob odličem vzdušju.

Kot že stara slovenska navada se marsikateri

obiskovalec odličnih prireditev instituta pridruži uživanju žlahtne kapljice – seveda slovensko vino - kot v tem primeru, ko je po prireditvi sledil odličen bife z dobrotami iz Ziljske doline. Tako je Slovenski institut tudi kraj srečanj in prijetnih pogovorov v domačem vzdušju.

„Hot spot“ – tako se glasi prireditveni

lok Slovenskega instituta, v katerem so v ospredju aktualni dogodki in položaj v dvo- ali večjezičnih pokrajinah. V tekoč i delovni dobi je težišče na Zilji, ene izmed treh dvojezičnih dolin na Koroškem, ki tako zgodovinsko kot tudi kulturno – posebno pa jezikovno – slovi po svoji značlnosti. Prva tozadevna prireditev je bil ogled razstave slikarja Antona Koliga, ki je eden od ustanoviterjev tkzv. “Nötscher Kreis”. Številni udeleženci tega umetnostnega obiska v Leopold muzeju – ki ga je vodila maga. Nadja Lampichler so bili navdušeni nad odličnim delom Koliga, posebno pa skupina žensk, ki se je ustavila ob sliki ziljanke.

Tudi letos so se dunajske/i Slovenke in Slovenci zbrali na Prešernovi proslavi,

s katero že tradicijonalno počastijo osrednji Slovenski kultruni praznik. V sodelovanju so kar trijieustanove pripravile ta večer: Klub sššD, Slovenska iniciativa in Slovenski inštitut, na katerem so nastopali pevski zbor, instrumentalni duo in Hanzi Gabriel, ki je skrbel za sproščeno vzdušje, ko je zaigral nekaj domačih melodij, med drugim tudi “Rož, Podjuna, Zilja”.

Slovenski inštitut na Dunaju

Na ustanovnem zboru je bil za predsednika Upravnega odbora izvoljen dipl.-ped. Herbert Seher, podpredsednika sta postala prof. dr. Ludwik Karničar in prof. dr. Marko Jesenšek, poslovodja je dr. Vincenc Rajšp, njegova namestnica mag. Lidija Czwecsko Voler, blagajnik Hanzi Oman. Slovenski inštitut na Dunaju ima tudi strokovni sosvet in finančni nadzor. Slovenski inštitut na Dunaju je društvo, ki skrbi za srečevanja Slovencev in drugih somišljenikov na Dunaju. Prizadeva si za medkulturni dialog, spodbuja strokovno in znanstveno razpravljanje v stičnem slovensko-nemškem prostoru, pri tem pa tem upošteva želje ter potrebe svojih članov in značilnosti okolja, v katerem deluje. Izhaja iz tradicije slovenističnega delovanja na Dunaju, predvsem pa si prizadeva nadaljevati delo bivšega Slovenskega znanstvenega inštituta, Platforme za prisotnost Slovencev na Dunaju in Dunajskega krožka. Slovenski inštitut na Dunaju bo prepoznaven po razpravah in raziskavah aktualnih vprašanj s področja znanosti, kulture in sodobnega družbenega življenja, pri tem pa bo ves čas poudarjal identiteto in zgodovino Slovencev.

Slovenistika na dunajski univerzi: Protest (link)