Obsežna prezentacija Valentina Omana: Devetdeset let uspešnega ustvarjanja in energije. Prisrčno čestitamo!

Državna predsednica R Slovenije je dr. Erwinu Köstlerju izročila medajlo za zasluge kot dolgoletni in uspešni prevajalec slovenske literature v nemščino. Prijatelju čestitamo tudi Dunajčani.

Fran Miklošič je pred 175. leti ustanovil kot prvi profesor Slavistiko na Dunajski univerzi

Cvetka Lipuš, priznana koroško - slovenska pisateljica, prejemnica nagrade Humberta Finka. Čestitamo! Lavdacija novičnik 19/24

Dunajčani smo zelo ponosni na Tanjo Prušnik, ki je ponovno bila izvoljena za predsednico Hiše umetnosti. Zelo smo veseli, da je na razpolago kot strokovna predavateljica! Čestitamo!

Herta Lausegger – Maurer velja kot priznana in priljubljena etnologinja na Koroškem. Posebno ji je Zilja pri srcu. Pred kratkim je prejela nagrado Koroške vlade. Čestitamo!

Nanti Čertov, koroški rojak, je kot soustvarjalec Winkler&Ruck iz Gradca prejel med drugim Koroško nagrado za gradbeništvo. Dobil pa je tudi priznanje za izgradnjo muzeja Wien Museum. Čestitamo!

Sodobn slovenska pezija – trojezićna. Odlićno edicijo lahko dobite v knjigarnah ali pa online..

Pevsko srečanje

Predsednik zbora „Männerchor der Kärntner in Wien“, Robert Sattler in Stefan Vospernik s Slovenskega inštituta na Dunaju se veselita ob uspešnem nastopu skupno z oktetom Suha

Mira Stadler

Koroška Slovenka Mira Stadler iz Celovca šteje med najboljše gledališke ustvarjalke v Avstriji. Na njeno najnovejše delo, „Karpathenflecken“ v Burgtheatru je povabil Slovenski institut, kjer je po predstavi sledila zanimiva razprava s strokovnjaki in navdušeno publiko.

Katja Gasser

Knjižni sejem v Leipzigu gotovo šteje med najvećje tozadevne prireditve na celem svetu. Letošnji čstna gostja je bila Avstrija, ki je bila v središću pozornosti in zanimanja. Katja Gasser, šefina za literaturo pri ORF-u, je bila odgovorna za prezentacijo Avstrije in je to odlično izpeljala. Zelo smo ponosni na našo rojakinjo!

Anton Korošec

Bivši veleposlanik R Slovenije na Dunaju, odličen zgodovinar, je skupno s svojim kolegom, Feliksom J. Bistrom, na Slovenskem inštitutu predstavil najnovejšo in obširno biografijo o slovenskem politku v tkzv. Reichsratu, Antonu Korošču.

Link youtube

Lidija Zwitter Matthews je v letih druge svetovne vojne v Londonu pisala dnevnik o življenju v britanski prestolnici, ki pomeni zgodovinski dokument o gledanju na brutalno divjanje NS ideologije. Povsem priznana zgodovinarka Anja Dular je pripravila in predstavila ta opus.

link youtube

Lena Kolter ne obvlada samo violino, marveč ona se spozna na razna druga področja umetniškega ustvarjanja. Že dolga leta sodeluje v glasbeni skupini Noreia Stringquartet. Zelo nas veseli, da je nastopila tudi na Slovenskem inštitutu!

Let0 2022 je bilo Plečnikovo leto s številnimi prireditvami tudi na Dunaju. Sledovi njegovega ustvarjanja na Dunaju so vsepovsod: Zaherlove hiša v 1. okraju; cerkev sv. Duha v 16., Villa Langer v 5. okraju so lepi primeri delovanja odličnega arhitekta, ki je bil učenec Ottona Wagnerja. Boris Podrecca, arhitekt in poznavalec Plečnikovega dela je vodil ogled Zaherlove hiše, kjer se je pridružil tudi potomec iz družine graditelja poslopja, Peter Zaherl.

„O Borisu Pahorju iz posebnega zornega kota“ tako je naslovil Lev Detela svoje poročilo za tednik Novice o zelo uspešni spominski prireditvi v Slovenskem institutu. Letos, 30. maja, smo Slovenci in svet izgubili literarnega pričevalca fašističnega nasilja v času druge svetovne vojne. S številnimi literarnimi deli, romani, novelami, eseji, polemikami in javnimi posegi je nagovarjal svoje ožje rojake, a tudi mednarodno javnost. Na sliki oblikovalci večerja: Lev Detela, Alenka Puhar in Feliks Bister. (glej tudi Youtube)

Florjan Lipuš, pisatelj in borec za slovenski jezik je bil imenovan za častnega doktorja Celovške univerze in veliko zlato častno priznanje Koroške. Čestitamo!

Univ. prof.ca Katja Sturm Schnabl je bila imenovana za častno senatorko univerze na Dunaju. Prejela je tudi veliki častni znak dežele Koroške. Čestitamo!

Tanja Prušnik, predsednica Doma umetnikov in umetnic na Dunaju, priznana umetnica in kulturna delavka, koroška rojakinja Tanja Prušnik praznuje 50. letnico rojstva. Jubilantki ob tej priložnosti dunajčanke in dunajčani iz srcačestitamo in ji želimo obilo zdravja in uspeha!

Prvega julija je Aleksander Geržina nastopil službo veleposlanika Republike Slovenije na Dunaju. Lepo ga pozdravljamo in mu želimo uspešno delovanje kot vrhunski diplomat.

V okviru loka „hotspot“ so na vrsti zanimivi prispevki o glavnem mestu Koroške. Zelo nas veseli, da prav ob tej priložnosti čestitamo rojaku Lojzetu Dolinarju, ki je bil izvoljen za podžupana Celovca, mesto ki je vedno bilo dvojezično!
intervju Novice

Naš rojak dr. Pavle Zdovc – dolgoletni član in podpornik Slovenskega inštituta – je prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižice v Ljubljani za leto 2020, ker je odločilno prispeval k nepretrganemu razvoju slovenistike na Dunajski Univerzi v dvajsetem stoletju. Čestitamo!

Drago Jančar, en najbolj znanih literatov prejel iz rok avstrijskega predsednika vd Bellen državno nagrado za evropsko literaturo.

Peter Handke prejel največje priznanje! Prejemniku Nobelovo literarne nagrade za 2019 iskreno čestitamo in se njemu tudi zahvaljujemo za njegovo prizadevanje v prid Koroške in slovenski narodnostni skupini.

S 1. septembrom 2019 je Martin Kušej nastopil intendanco Burgtheatra na Dunaju. Slovensko in nemško govoreči korošice in korošci čestitajo k odličnem imenovanju našega rojaka.

Tanja Prušnik je bila v jeseni preteklega leta izvoljena za predsednico dunajskega doma umetnikov. Tudi Slovenski inštitut čestita za odlično priznanje in se veseli nadaljnjih kooperacij.

lavdacija kulturni praznik

Koroški Slovenci so zopet zastopani v avstrijskem parlamentu: Olga Voglauer, ki je doma v občini Bilčovs, je pri zadnjih volitvah bila izvoljena kot zastopnica Zelenih! Tudi dunajčani se zelo veselimo in ji želimo mnogo uspeha na političnem polju.

Koroški rojak in veliki pisatelj Florjan Lipuš je bil na Dunaju odlikovan z Veliko avstrijsko državno nagrado. Tudi Slovenski inštitut na Dunaju čestita!

Slovenski inštitut na Dunaju v parlamentu

Jesenski program je Slovenski inštitut na Dunaju sicer pričel že 13.9. z večerom: „Kdo je bil Rudolf Perco? Od Rdečega Dunaja do NS-melagomanije““ s predstavitvijo osebe in arhitekta slovensko-italijanskega porekla Rudolfa Perco. Že nekaj dni navrh, 19.9., pa je bil znanstveno-publicističen višek, na katerem je bil Slovenski inštitut ob sodelovanju z drugimi akterji gost v dunasjkem parlamentu. Najnovejše delo koroškega rojaka in profiliranega zgodovinarja Walterja Lukana „Die Habsburger Monarchie und die Slowenen im 1. Weltkrieg“ – (Habsburška monarhija in Slovenci v prvi Svetovni vojni) je bilo v ospredju strokovne prireditve, na kateri sta sodelovala tudi prof. Arnold Suppan in prof. E. Bruckmüller.

Pod geslom „Koordinata Dunaj-Trst“ je bilo na sporedu vrsta zanimivih točk, ki obravnavajo zgodovinsko in umetnostno razsežnost v prvih destletjih 20. stoletja. Maks Fabiani in Fin de siècle, arhitekt Rudi Perco, Dunajska klasika, Schönberg in Trst ter predstavitev publikacije o Karstu in Novi Gorici. Koroško je bila prisotna s pisateljem Florijanom Lipušem in z Ziljskim večerom. Zanimive zgodovinske aspekte sta predstavila M. Rauchensteiner o 12. Soški bitki ter Feliks Bister o 100. obletnici Majniške deklaracije.

Spominska plošča Primus Trubar.

Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar skrbi za ohranjanje in aktualiziranje dediščine slovenske reformacije 16. Stoletja. Zato smo se z veseljem pridružili pobudi, da se prav v času praznovanja 500-letnice reformacije v Schwäbisch Hallu s spominskio ploščo obeleži kraj, kjer naj bi po novih historičnih raziskavaha bili leta 1550 natisnjeni prvi dve knjigi v slovenskem jeziku. Prve dve tiskani knjigi sta bili za Slovence epohalnega pomena, dejansko in simbolično. Že njuna naslova, Katekizem in Abecednik, govorita o tem, kaj sta Slovencem prinašala: novo krščansko samozavest in začetek novega kulturnega razvoja, temelječega na izobrazbi, knjižnem jeziku, nato, kasneje, pa oblikovanje nacionalno zavednega ljudstvo slovenskega jezika…. Spomin nanje naj nam bo opora, spodbuda in kažipot k ustvarjalnemu sodelovanju in solidarnosti tudi v sedanjosti in prihodnosti. Če kdaj, potrebujemo tako spodbudo in kažpopt danes vsi Evropejci.

Leto 2024 pogled nazaj

Slovenska umetnost v palači Belvedere

Obširna razstava Muzeja Belvedere na Dunaju predstavlja najbolj znane slovenske umetnike, predvsem iz 19. stoletja. Znani umetnostni zgodovinar Ferdinand Serbelj je ljubitelje umetnosti navdušil z odličnim vodstvom po slovenskem slikarstvu „Svet v barvah“.

Slovenska inicijativa povabila na pomladni koncert

Iniciajtiva je razgibano in delavno društvo, ki ponuja odličen program gledališke in razvedrilne dejavnosti, zlasti za otroke. Ohranjanje in učenje slovenskega maternega jezika je prav tako pomembno kot gojenje kulture.  Lastni pevski zbor redno pripravlja odlične pevske koncerte, kot je bil tudi zadnji spomladanski koncert.

Jubilejna razstava za Valentina Omana

Slovenski inštitut je ljubitelje aktualne umetnosti povabil na ogled in srečanje s slikarjem Valentinom Omanom na nenavadni lokaciji. Nedaleč od Bratislave leži umetniški otok „Danubiana“ s predstavitvijo mednarodne sodobne umetnosti. Jubilejna razstava Valentina Omana z več kot 130 umetnin je tako dobila dostojno kuliso.

Avstrijske narodne manjšine za večjo podporo

Na skupni tiskovni konferenci ob 70-letnici avstrijske državne pogodbe so predstavniki šestih priznanih narodnih manjšin pozvali k večjemu priznanju in finančni podpori njihovih dejavnosti. Opozorili so zmanjšanje števila pripadnikov narodnih manjšin in na potrebo širjenja šolskega sistema.

Pesmi povezujejo Dunaj in Koroško.

Veliko število Koroščev in Korošic živi, dela in stanuje na Dunaju. Kljub večsto kilometrov oddaljenosti pa vitalna in uspešna oba kraja dobro povezuje. Slovenski institut je skupaj s SKC Korotan povabil bilčovški mešani pevski zbor na srečanje s predbožičnim vzdušjem in prijateljstvom.

Veliko nadušenje in veselje

Monogo prijateljev, družinskih članov in študirajočev se je zbralo na srečanje zbora iz Bilčovsa z zborom Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Visoko razvita pevska kultura in slovenska tradicija sta posredovali globoke vtise.

O priljubljeni staroavstrijski železnici

Transalpinska proga med Bohinjem/Bledom in Trstom je v monarhiji bila najlepša pot do Jadrana. Kot običajno je predavatelj in poznavalec Josef Wallner privabil ogromno interesentov in poslušalcev.

Valentin Inzko kot diplomat in politik.

Predsednik NSKS dr. Valentin Inzko je ob spremljavi DI Christana Ogrisa pripravil zanimivo poročilo o razvoju in položaju Koroških Slovenk in Slovencev ter pozval na izzive, pred katerimi so pripadniki slovenske skupnosti v boju za obstoj in podporo slovenkega jezika na Koroškem.

Srečanje z Meino Schellander

Številni prijatelji in poznavalci umetnice Meine Schellander iz Bilčovsa so ob prijetnem srečanjem z Meino razpravljali o mladinskih letih in o umetniškem ustvarjanju. Strokovnjakinja Doroteja Apovnik je odlično vodila pogovor z umetnico, ki že desetletja živi in dela na Dunaju.

Sodobna slovenska poezija v treh jezikih je antologija, ki slej ko prej stoji v ospredju literarne delavnice Slovenskega inštituta. V sodelovanju s PEN Klubom Slovenija je bila predstavitev antologije v Ljubljani ob sodelovanju avtorjev, založnikov in izdajateljev, ki so bili deležni velikega priznanja.

Kdo ne pozna Lojzeta Wieserja, uspešnega založnika, pisatelja in esejista in ki je na mednarodni dan jezikov 26.9. bil v ospredju večera. Ob predstavitvi „Slowenische Bibliothek“se je v prijaznem pogovoru z ljubitelji slovenske besede v nemškem prevodu razvila zanimiva raprava o promociji slovenske literature in o pridobivanju ugleda slovenskih pisateljev in pisateljic. Prijeten večer, ki je potekal z uživanjem literature in odlične šunke.

„Holidays in Austria“ je naslov zanimive dokumentacije o razvoju in vplivi turizma, ki je na ogled v Hiši zgodovine Avstrije na Heldenplatzu. V kooperaciji z muzejem je Slovenski institute pripravil dvodelno prireditev, kjer je koroški zgodovinar Aleksander Verdnik govoril o koroškem turizmu in opozoril na politično in jezikovno plat kljub gopodarskem uspehu. Razprava s publiko se je seveda tudi ustavila pri vplivu na slovenski jezik, saj je dvojezična regija eno središč turističnega razvoja.

Tanja Prušnik predstavila Valentina Omana

V Galeriji Zetter, v neposrednji blijžini Albertine in opere, se je zbralo lepo število poznavalcev in ljubiteljev del Valentina Omana, katerim je prijateljica in umetnica-kolegica, Tanja Prušnik , predstavila življenje in delo koroškega umetnika.

Marjan Sturm predstavil svojo knjigo

Polna dvorana, slovensko- in nemško govoreči Dunajčani s koreninami na Koroškem in politično zanimiva tematika je najboljši dokaz za uspešno delo in priznanje dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjana Sturma. Skupna prireditev društva Club Carinthia in Slovenskega instituta je naletela na močno zanimanje, tudi, ker je sodeloval diplomat Wolfgang Petritsch.

40 let narodne skupnosti na Dunaju udomačine narodne skupnosti

Konec novembra so udomačine narodne skupnosti Slovenci, Slovaki, Madžari, Gradiščanski Hrvati, Čehi in Roma praznovali 40.letnico ustanovitve delovne skupnosti, ki ima nalogo podporo in zaščito dunajskih narodnih skupin. S pestrim sporedom, katerega so oblikovale kulturne in folklorne skupine, je bilo opozorjeno tudi na zgodovinsko in pravno obveznost Dunaja za vse ljudi. Posebne pozornosti pa je bila deležna slovaška folklorna skupina z odličnim petjem in plesom.
Narodne skupnosti na Dunaju: Aktualno poročilo o položaju (PDF)

In memoriam Josip Stritar.

Slovenski pisatelj in kritik Josip Stritar (1836 – 1923) je večdesetletja stanoval v okrožju Währing in je bil, znan kot vrhunski pedagog, družinski oče in pesnik. Slovenski inštitut, ki ohranja spomin na Stritarja, je ob stoletnici smrti vabil na obširno spominsko prireditev, katero sta oblikovala pisatelj Lev Detela in ravnatelj Reginald Vospernik ob navzočnosti treh pravnukov Stritarja.

Prominentni diplomati v Slovenskem inštitutu

Wolfgang Petritisch, avstrijski vrhunski diplomat, ki je s svojo karijero začel kot sekkanclerj Kreiskijega in Ernest Petrič, mednarodno priznana osebnost na pravnem področju, bivši veleposlanik R Slovenije v Avstriji sta podala zanimivo in obširno sliko o mednarodni zunanji politiki.
Kot posebno ponudbo objavimo vido posnetek prireditve tudi z besedilom tukaj

Arheologija na Koroškem

Z geslom „Fokus Čas in Prostor“ se je Slovenski inštitut za dve prireditvi preselil na Koro:V sodelovanju z obćino Škofiče in prosvetnim dru„Edinost“ je bila predstavitev izkopanin na ozemlju občine: Že stoletja poznani muzejski projekt na Jerberku in novo odkrito „Gradišče“ pri Šentilju. Odlična referenta sta znala prepričati številne obiskovalce iz Škofič in okolice.

Slovencii in Habsburšani

Ob predstavitvi monografije „Slovensko dojemanje habsburšanov“, ki jo je pripravil bivši veleposlanik Slovenije v Avstriji dr. Andrej Rahten je prišlo do srečanja prominentnih zgodovinarskih ekspertov.. V zelo zanimivi razpravi s profesorica Marijo Wakounig in doc. Tamaro Griesser Pečar je šlo za viharne epohe, ki so privedle do končnega razsula c.k. monarhije. Poleg tega je Andrej Rahten zelo obširno predstavil življenjepis dr. Ota Habsburga.

Republika Koroška

Pod naslovom „hotspot Velden/Vrba“ je na Dunaju predaval zgodovinar in novinar dr. Hellwig Valentin o gibanjih v avstrisjkih zveznih deželah, ki so podpirala izstop ali prikljućitev drugi državi 1918 - 1920. Dobri primeri za take poskuse so „Republika Koroška-Kärnten“, Freistaat Tirol in plebiscit za prikljućitev Vorarlberga Švici. Odlićno predavanje je moderiral Vrbljan prof. Walter Lukan.

Obćina Vrba podprla trojezićno branje

Septembra letos je izšla antologija o aktualni slovenski poeziji. Herbert Kuhner, Peter Kersche in Lev Detela so ob podpori PENaustrije pripravili epohalno knjižno izdajo, za katero je od vsega zaćetka prevzel SI podporo in promocijo. V zbirki so zastopani pesniki in pisatelji iz Slovenije ter Julijške pokrajine in Koroške, ki jih je izbral in prevedel v anglešćino Herbert Kuhner. Prva predstavitev vsebine te antologije je bila 10. novembra v Vrbi, katero sta m.dr. oblikovali Katarina Sima (kitara) in Monika Novak Sabotnik.

Oktet Suha na Dunaju

Oktet Suha šteje med najbolj priljubljene zbore na Koroškem in uživa odlično priznanje s strani publike in strokovnjakov daleć naokrog. Po večletnem pripravljanju so se fantje iz Podjune srećali na pevskem večeru z zborom Korošćev na Dunaju. Štefan Vospernik, podpredsednik Slovenskega inštituta je z veseljem pozdravil navdušene pevce in poslušalce

Razstava Kiki Kogelnik

V ospredju tematskih sklopov sporeda Slovenskega inštituta so tri Korošice in umetnice: Ingeborg Bachmann, Christine Lavant in Kiki Kogelnik. Na povabilo Slovenskega inštituta na vodeni ogled odlične razstave v Kunstforumu je prišla cela vrsta ljubiteljev umetnosti, nekateri celo s Koroške.

Manjšine na Dunaju

Tudi na Dunaju živi cela vrsta pripadnikov manjšin in narodnih skupin: Poleg pripradnikov tkzv. novih manjšin so najbolj poznani Slovaki, Čehi, Madžari, Roma in Slovenci.. Zastopniki vseh imenovanih skupin so se zbrali v Slovenskem inštitutu na posebno razpravo o problemih in potrebah skupin, ki skrbijo za kulturno in jezikovno rast.

Parlament

Dunajski Slovenski inštitut posreduje in povezuje. Skupno z Inštitutom za avstrijsdke vede smo povabili ćlane in članice ter podpornike na ogled obnovljene stavbe avstrijskega parlamenta, katerem je sledil zelo zanimivo in informativno srećanje z poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Ogled in razpravo priporočamo vsem, ki se zanimajo za ozadje političnega dogajanja.

Leposlovje in glasba s tremi generacijami.

„Anderland – druga dežela“ je naslov novejšega dela koroško – dunajske avtorica Karine Prucha, ki ga je umetnica predstavila skupno s pisateljico in prevajalko Ivano Kampuš, ki je prispevala tudi svoje spomine okrog „desetega oktobra“. Glasbeno okrasila pa je Lena Kolter, doma iz Bilčovsa, z odličnimi svojimi kompozicijami. Vse tri umetnice pa povezuje povezanost s Korosko in kritično gledanje na novejšo zgodovino.

Lili Novy

Odlična predstavitev pisateljice Lili Novy z glasbenikom Lado Jakšo, avtorico Tatjana Gregoritsch na Inštituu za Slavistiko na Dunaju

Obisk v parlamentu

Januarja je odpro obnovljeno poslopje avstrijskega parlamenta. Na povabilo Slovenskega inštituta je interesirana publika imela priložnost za ogled inštucije in za srečanje s poslanko Olga Voglauer.

Odlična prireditev ob kulturnem prazniku

Slovenska iniciativa, Klub slovenskih študentk in študentov ter Slovenski inštitut so vabili na letošnjo Prešernovo proslavo, ki so jo oblikovali pevski zbor, glasbeni duo in študentka Ema Raščan z odlično slavnostno besedo.
posnetek: link youtube

Osebnosti in dogodki v slovenski zgodovini

Hotspot Borovlje/Ferlach:


Roman Verdel:/Christian Ogris: O razvoju mesta in življenju slovenskega prebivalstva

1942 – deportacija in poslovilno pismo matere

Andrej Rahten/Feliks J. Bister: Knjiga o politiku Antonu Korošcu (sl./ne.)

@Youtube Slovenskiinstitutnadunaju

Novo po spletu:

Univ. prof. Valentin Sima predava o dokumentaciji in dnevniku Ziljana Gabrijela Wuttija ob deportaciji 1942. (Youtube)

„Jasni se …“ literarno-glasbeni tablo z Vereno Gotthardt in Aljažem Jagodić (Youtube)

Kritična letna bilanca: strokovnjakinja Trautl Brandstaller o pogledu na leto 2021 (Youtube)

Pandemija in vprašanje osnovnih človekovih pravicah: prof. Verica Trstenjak www.si-dunaj.at Gradiva:PPP)

Hanuschgasse 3 ni samo naslov Slovenskega instituta na Dunaju marveč tudi sedež ene največjih privatnih umetniških zbirk v Avstriji: Heidi Horten Collection. Slovenski institut in Institut za avstrijske vede sta vabili na ogled imenitne umetniške zbirke.

Akademska smetana na Slovenskem inštitutu

Zanimiva zgodovinska tematika, vrhunska predavateljica in prominentni gostje so zaznamovali visoko ravan prireditve 10. maja: Populistična stigmatizacija imena karatanskega kneza – Valjhunstvo – nova sopomenka za kolaboracijo? Slovenska zgodovinarka Darja Mihelič je predstavila nastanek fiktivne srhljivke o kravavih dogodkih v zvezi s pokristjanjevanjem vzhodnoevropskega prostra v 8. stoletju, ki je bil navdih za Prešernovo Krst pri Savici. Lev Detela je poročal za tednik Novice:Link Lev Detela

Rožanski popotnik in zgodovina

Kot zaključek prireditvenega loka sta prijatelji narave Währing in Slovenski institut vabila na predstavitev zanimivega in privljačno oblikovanega priročnika. Predavala je avtorIca s Koroško ter z Dunajem tesno povezana Tatjana Gregoritsch, ki je s svojimi zanimivimi in prikupnimi izvajanji zbudlia zanimanje za ta predel Južne Koroške. Opisom pokrajine in kulturnih znamenitostih je vedno dodala izdatno informacijo o Koroških Slovencih, posebno pa o deportaciji slovenskih družin pred 80. leti.

Slovenski institut na Dunaju kot edino slovensko društvo že tradicijonalno skrbi za dostojno obhajanje Prešernove proslave. Tudi letos so bili odlični glasbeniki, pesniki in govorniki v ospredju prireditve v udobnem ambientu kavarne Operncafe. Koroška pesnica Verena Gotthardt, glasbenika Andraž Jagodic in Tugbe Özyonar in dunajski Slovenec Markus Bruckmüller so s svojimi odličnimi prispevki navdušili številno publiko.
M. Bruckmüller, slavnostni govor

RožRoadMovie:
Po poteh štirih osebnostih ob Dravi

Rož, Podjuna, Zila – venec treh dolin, himna koroških Slovencev – poskus opisa dvojezičnega ozemlja, kje je še do sredi 20. stoletja predvladovala slovenska beseda in pesem.To, kar velja za ves slovenski živelj na Koroškem, se posebno vidi ob skrbnem pogledu na življenje, ustvarjalnost in delovanje Slovenk in Slovencev ob srednjem delu Drave, Rožne doline, med Šentjakobom in Borovljam. Globoka zakorinenjenost in skrb za ohranitev jezikovne, kulturne in družbene enakopravnosti izpričajo številne dokumentacije in raziskave o znamenitih osebnostih ki izvirajo iz krajih ob Dravi in o katerih govori filmski posnetek pod naslovom „Rož-road- Movie: Po poteh štirih osebnostih ob Dravi“: Janko Ogris, Janko Oitzl, Florijan Lapusch in Blaž Reichmann.

Link youtube

Marija Terezija

Prispevek Mojce Gätz, rojena v Ljubljani, ki živi kot mestna vodnica na Dunaju, o cesarici Mariji Tereziji, objavljamo ob 240 letnici tolerančnega patenta cesarja Jožefa II, oktobra leta 1781. Tako hočemo posebno izpostaviti delovanje sina Marije Terezije in njegovo prizadevanje za verske svobode posebno v današnji Avstriji in Sloveniji. V tem oziru se nam zdi tudi potrebno, da opozorimo na vsaj dve važni inovaciji Marije Terezije: uvedbo osnovnega obveznega šolstva in ceplenje proti kozam.

Link youtube

Kuga&pandemija

Avstrijski pisatelj Stefan Pollatschek (1890 – 1942) pripoveduje v svojem romanu o dramatičnem dogodku in življenju mladega dunajskega zdravnika Hermanna F. Müllerja, ki se iz Indije 1898 vrača s skupino strovnjakov na Dunaj. V okviru znanstveno-raziskovalnega projekta o izvoru in posledicah virusa, ki povzroča okuženje pljuč, se je sodelavec zdravniške ekipe okužil s tem virusom. Müller se z nekaterimi drugimi okuženimi poda v karenteno in tako prepreči izbruh bolezni kot pandemija. Müller in druga sodelavca umrejo za posledicami virusa. V središču dogajanj so na eni strani poslopja takratnega Splošne bolnišnice (AKH), tkzv. Narrenturm in Bolnišnica cesarja Franca Jožefa ter družbeno in politično ozračje na Duanju z agresivnim antisemitizmom, posebno v sklopu dejavnosti takratnega župana Luegerja, na drugi strani. Aleksander Emanuely, ki je pripravil pričujočo izdajo knjige, zelo avtentično predstavi tako izvlečke romana kot tudi vzdušje na Dunaju v zadnjih letih 19. stoletja.

Link youtube

Za šolski začetek: „In Luka je udaril na boben“ je naslov otroške knjižice z zanimivem opisu pustolovskega odkrivanja narave mladega fanta, ki sta jo pripravili pedagoginja Hanca Buch in njena hčerka Sonja. S posebnim filmom na našem Youtube-kanalu lahko uživate izjemno simpatično prezentacijo avtoric.
Za mlade in stare!
Youtube link

Novo pri nas:

Slovenistika v Avstriji:

Globoka zaskrbljenost in prizadetost v kolegijih in zastopniških inštitucijah študentk in študentov! Tik po štartu podpisne akcije glede slovenistike in slavistike na celovški alpe-jadranski univerzi smo zaprosili profesorico na Slovenistiki na Dunaju Elizabeto Jenko za kritično oceno. Tudi tu manjkajo dolgoročne perspektive in trajno zasigurana podpora Slovenistike na Dunaju:

Slovenistika v Avstriji: Quo vadis?

Slovenija in Avstrija v EU

Round table:

Predsedovanje Svetu EU in 30 let Republika Slovenija: Slovenski inštitut in Inštitut za avstrijske vede sta vabila na aktualno razpravo z odličnimi strokovnjaki: Lojze Peterle, Trautl Brandstaller, Ernst Bruckmüller, Georg Kremnitz in Štefan Vospernik:
Slovenija in Avstrija v EU

Slovenski kulturni praznik: Z Dunaja v širši svet

„Res je, zelo smo veseli in ponosni, da obhajamo Slovenski kulturni praznik na Dunaju prav na tem mestu, Domu umetnikov, ob sodelovanju oseb z diplomatskega, ustvarjalnega in glasbenega področja. Ta današnji dogodek zagotovo ne bo ostal le med zidovi te priznane hiše. S pomočjo moderne tehnike bomo ta posnetek preko youtube kanala posredovali vsem, na Dunaju živečim rojakinjam in rojakom prav tako, kot Slovencem na Štajerskem, Koroškem, v Sloveniji in zamejstvu. Izredno se zahvaljujemo za doprinos vseh, gospi veleposlanici RS Ksenije Škrilec za uvodni pozdrav, predsednici hiše Tanji Prušnik za ekscelentno besedo o prazniku, skupini sonoma Maji in Sari Gregorič in v posebni meri pa Mihiju Dolinšku, ki skrbi za snemanje in videostream današnje proslave ter za brezhibno realizacijo našega online sporeda.“
Link: Kulturni praznik (youtube)

Jesenska sezona:
začetek s predavanjem:“Po sledeh mesta Celovec“

Kljub napovedani zaostritvi ukrepov v zvezi s pandemijo je bil napovedan sezonski začetek 15.9. z izredno zanimivem potovanju po zgodovini deželnega glavnega mesta Celovec z profesorjem na alpe-adria-univerzi v Celovcu Wernerjem Drobesch. Avtor, ki ga je predstavil predsednik IÖK Ernst Bruckmüller, je v posebni meri opozoril na dejstvo, da je Celovec vedno bilo mesto, v katerem živijo nemško- in slovensko govoreči občani in da je kulturni in politični razvoj Slovencev tesno povezan z mestom Celovec. Večer je izzvenel s prijetnim srečanjem z dunajskimi kolegico in kolegi predavatelja.

Stoletnica plebicita:
!Dia_log? Z novimi medijskimi sredstvi

Stoletnica koroškega plebiscita ni so le obhajali na Koroškem, marveč tudi na Dunaju! Slovenski inštitut se je odločil, da bo stoletnico obeležil s raznimi prireditvami pod simbolom !dia_log?. Prvi primer je bil večer s predstavitvijo dokumentacije „Slovenska beseda na Koroškem“ Mihe Dolinška, ki je ob tej priliki predstavil svoje ogromno delo kot filmski pionir med koroškimi Slovenci. V tretjem delu tega večera pa je bilo branje satire „Desti vinotok“, ki ga je napisal bivši član SI, Ferdinand Skuk. S to predstavitivjo dela Skuka, ki sta ga prebrala Veronika Lesjak in Herbert Seher, je bil povezan spomin tako na plebiscit kot pa tudi na pred kratkim umrlega prijatelja na Dunaju.
V tretjem, sklepnem delu spregovori Valentin o položaju v letu 1972, ko je sistematično organizirana demontaža krajevnih tabel privedla do vročega razvoja na političnem področju.
Link: youtube

75 let osvoboditve in obnovitev demokracije v Avstriji

Posebno sodelovanje med Slovenskim inštutom in raznimi ustanovami v 18. okraju se je začelo 17. sept. , ko je Tanja Prušnik predstavila delo njenega starega očeta Karla Prušnika Gašperja, ki je pod naslovom Gamsi na plazu dokumentiral narodnoosvobilni boj partizanov na Koroškem. V kooperaciji z raznimi skupinami SPÖ Währing – ime staroslovanskega izvora - se je lepo število udeležencev spomnilo 75 letnici konec druge svetovne vojne, zlomu fašizma in ustanovitvi nove demokratične Avstrije. S tem v zvezi je domačin Herbert Bichl pripravil prolog v spomin na pripadnika oboroženega uporništva v okraju Hermana Klepella. Info

Lok predavanj o koroškem plebiscitu.

Info

Tribute to Podrecca: Častno članstvo

V okviru praznično oblikovane prireditvi je Slovenski inštitut na Dunaju imenoval mednarodno priznanega mestnega arhitekta Borisa Podrecca za častnega člana in mu prav ob tej priliki čestital k njegovi 80. letnici rojstva. Med uglednimi osebnosti so gratulirali veleposlanica RS K. Škrilec, mestna svetovalka za kulturo Kaup Hasler, predsednik Inštituta za avstrijske vede E. Bruckmüller, predsednica Doma umetnikov rojakinja T. Prušnik in predsednik H. Seher, ki je skupaj z veleposlanico RS izročil jubilantu častno listino. Slovenski inštitut je skupno z drugimi ustanovami ponovno podčrtal svojo vlogo kot povezovalni člen med dunajskimi Slovenci in kot most do razgibane dunajske družbe.

Slovenski kulturni praznik odlično uspel

Tudi letošnja praznična prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bil deležen velikega zanimanja s strani publike. Tokrat je ta praznik bil posvečen spominu na veliko in priljubljeno pisateljico z libuškega pulja, Milko Hartman, in to točno 118 let po njenem rojstvu 11.2.1902. Odlično pripravljen večer v obliki literano-glasbenega sporeda je odprl dunajski slovenski zbor, kateremu je sledilo zanimivo predavanje Verhnjak Pikalo o življenju in delovanju Milke Hartman. Poleg nagovora veleposlanice RS Ksenije Škrilec so se predstavili kitaristka Sara Gregoriš in solopevka Valentina Inzko s skrbno izbranimi pesmimi. Mnogoštevilna dunajska publika je bila navdušena.

Konec 1. Svetovne vojne in posledice

1918 je v določeni meri gotovo tudi rojstvo nacijonalne države. Na Koroškem – kot tudi v mnogo drugih regijah – je prišlo do oboroženim spopadom. Končno je 10. 10. 1920 odločilo ljudsko glasovanje o vprašanju, kateri državi pripadajo določene regije. Pri odločitvi za ali proti Avstriji oziroma Jugoslaviji je bila odločujočia nacijonalna - in politična usmerjenost, prav tako kot gospodarski in drugi argumenti. V vsakem slučaju so koroški Slovenci postali mednarodno-pravna manjšina. Koroški zgodovinar Teodor Domej je posredoval zanimiv in obširen pogled na dogajanje pred 100 leti; moderator Walter Lukan in zgodovinar Ernst Bruckmüller sta ga spremljala.

Evropa na Slovenskem inštitutu

Prepričani politiki in eksperti so zavzeto razpravljali na diskuzijski prireditvi tik pred volitvami v evropski parlament maja 2019. Bivša sodnica na evropskem sodišču slovenka Verica Trstenjak, koroški SPÖ-kandidat Harry Koller, profesor Georg Kremnitz in mag. Markus Bruckmüller kot mednarodni pravnik, so zelo jasno zavzeli stališče za EU.

Angelika Mlinar

Izvolitev rojakinje Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo v vladi Republike Slovenije velja kot zgovoren znak odločne zavzetosti za evropsko unijo in priznanje slovenski narodni skupnosti.

Obisk Liechtensteinovega muzeja

Slovenski inštitut je tudi letos vabil na že tradicijonalni jesenski izlet. Tokrat je peljala pot v severni del Nižje Avstrije v grad Wilfersdorf, kjer je bil ogled edinega muzeja družine Liechtenstien. Drugi del izleta je bil namenjen vinski pokušnji v Herrenbaumgarten, kjer je lep jesenski dan izzvenel v veseli družabnosti.

Dunaj je tudi danes še simbolično središče nekdanje monarhije habsburžanov,

na katerem južnem robu je srednjemorska metropola Trst. Tega dejstva se zavedajo tudi sodelavci Slovenskega inštituta, ki redno vabijo strokovnjake na predavanja o zgodovini, človeku in pomebnostih. Josef Wallner je predstavil svoje Tržaške zgodbe, slovenski tržačan David in njegov italijansko govoreči kolega Diego sta uspešno oblikovala ta izredno dobro obiskano in zanimivo prireditev.

Hotspot Spodnji Rož z Wolfgangom Petritschem

Visoka diplomacija se je zbrala ob predavanju rojaka Wolfganga Petritscha, ki je poročal o svojem poklicnem življenju in o svojih mladih letih v domači vasi Glinje. V tekočem semestru je v okviru težišča o posebnih omočjih na dvojezičnem ozemlju Spodnji Rož na vrsti. Visoki diplomat in rojak W. Petritsch iz Glinj je v izredno dobro obiskanem pogovoru s Štefanom Vospernikom poročal o svojem poklicnem delu kot zastopnik Avstrije, reprezentant UN in kot tajnik zveznega kanclerja B. Kreisky. Posebno se je Petritsch bavil z dogodki na Koroškem v 70. letih in se zelo odločno zavzel za pravno zaščito Slovensev in drugih manjšin.

Odločno in zavestno za materinščino!

„Pod okriljem Slovenskega inštituta na Dunaju so iniciaitve in društva, ki se prizadevajo za vzgojno – izobraževalnem dejavnost otrok in mladine v materinščini vabili na strokvni seminar pod naslovom „Slovenskost je naše bogastvo“. Mnogoštevilno skupino madih staršev, babic in dedov ter drugih zaintersiranih Slovenk in Slovencev sta z veseljem pozdravili in uvedli v celodnevno seminarsko delo glavni nositlejici prireditve Lidija Czvecsko-Voler (Slovenski institut) in Maja Monrue-Grabovšek (Modri zajec). Po uvodnih besedah strokovnjakov Tjaše Kos in Vladimira Wakounig se je v poročilih prisotnih interesnih skupin Slovenska inciativa Dunaj, bilingualni otroški vrtec „Metuljček-Schmetterling“, dopolnilni pouk in materinski pouk v slovenščini , zastopnika slovenskega veleposlaništva ter organiaztorja Slovenskega inštituta bilo ugotovljeno, kakšno je trenutno stanje, kateri so bodočni načrti ter kateri so izzivi in problemi posredovanja jezika in kulture.

Dunajski župan Ludwig sprejel župana Železne Kaple Franca J. Smrtnika

Ob 750. letnice imenovanja Železne Kaple v trg ter v okviru stalnice Hotspot „Podjuna-Železna Kapla“ je Slovenski inštitut povabil župana F. –J. Smrtnika na večerno prireditev, na kateri je Smrtnik predstavil svoje delovanje in občino. Ob tej priložnosti je dunajski župan M. Ludwig sprejel Smrtnika na kolegijalni pogovor v dunajsko mestno palačo.
(Foto): župana Ludwig in Smrtnik, žena Regina in zastopnika Slovenskega inštituta L. Karničar ter H. Seher.

Slovenščina kot materinski jezik na Dunaju

Za pripadnike avstrijskih narodnih skupin – poleg Slovencev živijo tukaj tudi Gradiščanski Hrvati, Slovaki, Čehi, Madžari in Roma – je vprašanje preživetja zelo tesno povezano z materinskim jezikom. Samo tako je razumljivo, da je zakorenitev materinščine v šolstvu odočilnega pomena. Tudi Slovenski inštitut podpira vsa prizadevanja, ki sledijo načelu „materinščina od otroškega vrteca do mature“. V tem smslu je bil septembra posvet priznanih eksperov tistih ustanov, ki so vključene v izobraževanje v materinščini. V ospredju razprave so bila položaj, izkušnje in pričakovanja glede slovenščine kot materinski jezik. Facit: Slovenščino treba še močneje zasidrati v izobraževalnem sistemu.

Leto 2018 je tudi za avstrisjke Slovenke in Slovence pomembno spominsko leto.

Zato je jasno , da se Slovenski institut zaveda tega in vključuje v svoj redni spored spomin na dogodke tako leto 1918 kot 1938. Obe letnici spominjata na odločilne dogodke znotraj in zunaj Republike Slovenije, saj so za prebivalstvo zapustile mnogo močnih sprememb, ki so v ospreju cele vrste prireditev pod naslovom “Zgodovinske zareze”. Z razpadom k&k monarhije, ustanovitve Republike Avstrije oz. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev” in s komaj 20 let pozenejšem “anšlusom” k NS-Nemčiji so se Koroški Slovenci znašii sredi občutnih in usodnih zarez. Medtem, ko so na eni strani pripadniki slovenske narodnosti morali na fronto, je na drugi strain prišlo do izselitve slovenskih družin in potem – kot konsekvenca – do organiziranega protinacističnega boja, ki so ga vodile partizanske čete na Koroškem. Prireditev dne 12.3.2018 – torej točno 80 let po 12 3. 1938 – je bial namenjena prikazu in raziskave dogodkov na Dunaju in na Koroškem in je vrhu tega začetek interdisciplinarno in obširno zasnovannega programa.

Uspešna prieditve v spomin Fabianiju.

Znamenito poslopje Uranije ob dunajskem kanalu blizu mestnega središča, zgrajena ob začetku 20. stoletja, je v teku enega leta kar drugič bilo prizorišče odlične prireditve v spomin arhtektu Maksu Fabianiju. Pomembna izobraževalna ustanova in mesto Dunaj sta prevzeli namestitev spominske plošče ob glavnem vhodu; pobudo pa je dal Slovenski inštitut na Dunaju, kateri se je pridružilo veleposlaništvo R Slovenije in SKICA. Predsednik Herbert Seher, mestni svetnik Michael Ludwig in veleposlanica Ksenija Škrilek so izrazili svoje zadovoljstvo ob tem dogodku in podčrtali vlogo slovenskih ustvarjalcev in znanstvenikov na Dunaju. V okviru celovečernega simpozija so priznani strokovnjaki podali tako sliko o Fabijaniju kot tudi pogled na obodbje njegovega ustvarjanja. Boris Podrecca, Damjan Prelovšek, Erwin Köstler in Tanja Prušnik so samo nekateri imena, ki so odlično prispevali k visoki ravni tega večera.

Ivan Cankar v novi Hiši Marije Pomočnice

27. marca je Slovenski inštitut na Dunaju skupaj z veleposlaništvom R Slovenije v Avstriji priredil v novo zgrajeni Haus der Bamrherzigkeit v 16. Dunajskem okraju spominski literarni večer, na katerem sta prevajalec Erwin Köstler in režiserka Nika Sommeregger prebrala več odlomkov iz Köstlerjevega nemškega prevoda Cankarjevega romana Hiše Marije Pomočnice. Predsednik inštituta Herbert Seher je poleg številnih obiskovalcev posebno pozdravil odlične goste veleposlanika Andreja Rahtena, drž. poslanko Nurten Yilmaz in direktorja hiše C. Gisingerja.

Naše prireditve in naš servis online:

Termini/prireditve:

spored gl. akt. Info “Newsletter”

• 13.5., 18.00 Kocč evje – dokumentarni film
  1010 Hanuschg. 3/2/1,nstp (IÖK)nem.
• 14.5.; 18.00
  Vernisaža Valentin Oman
  Galerie Zetter
  Albertina, 1010
• 3.6., 18.30
  Univerzitetna zvezdarna, 1180 Dunaj
  prijave office@si-dunaj.at
• 5.6., 17.30
  Slovenski umetniki, podij:
  Tanja Prušnik & Erwin Köstler
  Galerie Zetter, 1010/nem
• 10.6. 19.00
  platforma, diskusija
  1010 Hanuschg. 3/2/1.nst
  office@si-dunaj.at
• 24.6.2025, 19.00
  Koroški partizani -
  protifašistični odpor in njegov politični pomen
  Dr. Marjan Linasi, nem/sl
  IÖK, 1010 Dunaj,
  Hanuschg. 3, dv. 2/1. nadstr.
  Vabilo (PDF)
• 25.6., 17.00
  Valentin Oman/pogovor
  Galerie Zetter/ Albertina, 1010 nem/sl

Newsletter:

spored in obvestila

• Info 1 / 2025
• Info 2 / 2025
• Info 3 / 2025
• Info 4 / 2025
• Info 5 / 2025
• Info 6 / 2025
• Info 7 / 2025
• Info 7 Avizo in popravek
• Info 8 / 2025

ARCHIV 2024

• Info 1 / 2024
• Info 2 / 2024
• Info 3 / 2024
• Info 4 / 2024
• Info 5 / 2024
• Info 6 / 2024
• Info 7 / 2024
• Info 8 / 2024
• Info 9 / 2024
• Info 10 / 2024
• Info 11 / 2024
• Info 12 / 2024
• Info 13 / 2024
• Info 14 / 2024
• Info 15 / 2024
• Info 16 / 2024
• Info 17 / 2024
• Info 18 / 2024
• Info 19 / 2024
• Info 20 / 2024
• Info 21 / 2024
• Info 22 / 2024

ARCHIV 2023

• Info 1 / 2023
• Info 2 / 2023
• Info 3 / 2023
• Info 4 / 2023
• Info 5 / 2023
• Info 6 / 2023
• Info 7 / 2023
• Info 8 / 2023
• Info 9 / 2023
• Info 10 / 2023
• Info 11 / 2023
• Info 12 / 2023
• Info 13 / 2023
• Info 14 / 2023
• Info 15 / 2023
• Info 16 / 2023
• Info 17 / 2023
• Info 18 / 2023
• Info 19 / 2023
• Info 20 / 2023
• Info 21 / 2023
• Info 22 / 2023
• Info 23 / 2023
• Info 24 / 2023
• Info 25 / 2023
• Info 26 / 2023
• Info 27 / 2023
• Info 28 / 2023
• Info 29 / 2023
• Info 30 / 2023

Gradiva

(prezentacije in predavanja)

• Slovenska literatura v Vrbi
• Slovenistika v Avstriji: Quo vadis?
• Lev Detela: REPREZENTATIVNA MONOGRAFIJA O LITERATURI KOROŠKIH SLOVENK IN SLOVENCEV
• Tanja Prušnik: Dolgo smo čakali….
• Drobesch: Zanimivo potovanje skozi zgodovino Celovca
• Satira 10.Vinotok
• L. Detela: Skupni slovenski kulturni prostor
• V. Škafar 100 let Prekmurska
• M. Bruckmüller, slavnostni govor

priporočamo:

• Slovenski sledovi v Währingu
• Narodne skupnosti na Dunaju: Aktualno poročilo o položaju (PDF)

Youtube (videostream)

• Valentin: Ortstafelsturm 1972
• RožRoad Movie
• Pollatschek: Kuga
• Renate Rogi-Kohlenprath im Gespräch mit Sibyl Urbancic
• Literatura na prepihu
• Umetnost in sosedski dialog / "30 let"
• Gamsi na plazu
• Janko Oitzl: spomini
• doma-Dunaj/Wien
• Bruckmüller: 1920 plebiscit: ozadja
• sonce in morje
• Lev Detela bere iz svojih del
• Kulturni praznik
• M. Rauchensteiner:
  1945 na Koroškem
• 100 let plebiscit
  (prireditev 20.10.2020)
• Valentin:
  plebiscitne proslave 1920 – 1970
• Valentin:
  politika na Koroškem 1945 – 1970
• Olip:
  Sine legibus (online 20.12.2020 – 19.1.2021)

Izlet: Palača Wilfersdorf, Herrnbaumgarten in „Nonseum“, nedelja, 15.9.2019, 8.00-22.00

Vabimo na jesenski izlet Slovenskega inštituta na Dunaju z obiskom gradu družine Liechtenstein v Wilfersdorfu iz 17. stoletja - imenovanega kot most k moravskim gradovom Valtice in Lednice - in z ogledom edinega muzeja rodbine Liechtenstein.

Sledi obisk „burkaste“ vasi Herrnbaumgarten z enkratnim muzejem „nonseum“ - na razpolago 400 genialnih iznajdlivosti, „ki jih v svojem vsakdanju ne potrebujemo“

Vozni stroški: ok 50 Euro
Predprijave: office@si-dunaj.at